Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratnem pogovoru je dr. Jože Možina gostil mag. Sebastjana Jeretiča, strokovnjaka za komuniciranje v politiki, ki je presenetil z odprtim pogledom na svoje preteklo delo, ko je bistveno pripomogel k vzponu SD in Boruta Pahorja leta 2008. Hkrati je pojasnil, da se je od stranke in slovenske levice na sploh odmaknil, ker se ne strinja s sedanjo radikalizacijo, ki ji je po njegovem podlegla celotna leva opcija. Zelo kritičen je do novinarjev, za katere meni, da so po večini prešli v politični aktivizem. Po njegovih besedah lahko zato upravičeno pričakujejo politično kritiko. Kot primer skrajnosti in banalizacije realnosti je omenil »izvoz« ponarejenih ocen, da v Sloveniji vladata diktatura in preganjanje medijev, pri čemer ugotavlja, da so za nekatere očitno dobrodošle. Uporabo vseh sredstev za dosego političnih ciljev Jeretič trenutno svetuje ministru Počivalšku, ki je po njegovem mnenju po krivici doživel medijski linč v zvezi z nabavo zaščitne opreme. Vse te afere se bodo pokazale kot napihnjene, pravi. Prihodnost vidi v krepitvi in povezovanju politične sredine, ki lahko preseže trenutno izjemno škodljivo razdvojenost v Sloveniji.
Naša gostja Urška Repar prihaja iz Celja, je etnologinja in kulturna antropologinja, kustosinja v tamkajšnjem Muzeju novejše zgodovine. Njen najnovejši projekt ima naslov Ženske stopinjiCe, in nagovarja, raziskuje in prikazuje vezi, poti in sledi žensk v Celju v 20. in 21. stoletju. Vabljeni, da si pogovor z Urško Repar v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 8. marca ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Tokrat bo gost oddaje Intervju eden najvidnejših slovenskih filozofov prof. dr. Mladen Dolar, predstavnik tako imenovane »ljubljanske šole teoretske psihoanalize. Je avtor številnih knjig in znanstvenih člankov s področja filozofije in teorije umetnosti, ki so odmevni doma in v tujini. Predaval je na številnih univerzah v ZDA in v Evropi. Je angažiran intelektualec, ki kritično razmišlja o razvoju svetovne in slovenske družbe. Voditeljica: Ksenija Horvat.
Sredi februarja je minilo 70 let od takrat, ko so na mariborskem Pohorju pognali prvo sedežnico, prvo sodobno smučarsko napravo. Med tistimi, ki so jo gradili in jo prvi preizkusili je bil tudi dr. Andrej Rosina, pred skoraj 90. leti rojeni Mariborčan, danes upokojeni profesor metalurgije na ljubljanski univerzi. O tem in o povojni mladosti v Mariboru v oddaji Dober večer v ponedeljek ob 20. uri.
Prof. dr. Tanja Rener je zaslužna profesorica univerze v Ljubljani, profesorica za sociologijo družin in sociologijo spolov, raziskovalka na področju študij mladine in ženskih študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Bila je nacionalna koordinatorica za študije mladine in študije spolov pri Svetu Evrope. Na podiplomskem študiju predava o utopistikah, o alternativnih možnostih družbenega razvoja. Pogovor bo usmerjen v družbo, ki je dolgo negovala patriarhalen družinski model, in bo načenjal vprašanja, kako je v naši družbi s predsodki in stereotipi o spolu in spolni usmerjenosti in ali prepoznavamo prezrte in tudi stigmatizirane družinske oblike in vloge. Kakšni so kadri današnjega časa in sistema in ali še vedno prevladujejo politični koncepti, zgrajeni na grobem individualizmu in ne več na politiki množic? Čas je več kot primeren za pogovor s sociologinjo, ki se ukvarja tudi s pravicami žensk. 8. marec je pred vrati.
Gostja oddaje Intervju bo Mary Wilson, ameriška pevka, soustanoviteljica legendarne in po vseh teh letih še vedno ene od najuspešnejših ženskih glasbenih zasedb vseh časov The Supremes. Mary Wilson je tudi avtorica knjižnih uspešnic in nekdanja ameriška kulturna ambasadorka. Z gostjo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratne oddaje Dober večer do podrobnosti razume poklic učitelja in pozna njegovo esenco. Kako ne? Janez Pastar je dobrih 42 let preživel v prosveti, večino časa kot ravnatelj. In to mnogim bodočim učiteljem. Ker živimo v času, ki od njih in vseh nas veliko zahteva, sem prepričana, da ga boste z veseljem poslušali. Premore veliko znanja in izkušenj - dobitna kombinacija.
Gost oddaje Intervju bo dr. Jure Gašparič, zgodovinar in nekdanji direktor Inštituta za novejšo zgodovino. Nedavno je bil razrešen dolžnosti državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Povod za to naj bi bilo njegovo uradno zanikanje obrazložitve premierja Janeza Janše, da je zaplet z odlogom razpisa za vpis v visokošolske programe nastal zato, ker ministrstvo podatkov o vpisu ni pravočasno oddalo v vladno proceduro. Z dr. Juretom Gašparičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Borut Gombač je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar. Knjige vidi z dveh plati: tako kot jih vidijo avtorji, in tako kot si jih izposojajo bralci. Je eden od pobudnikov Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, za svoje delo je že bil nagrajen z Glazerjevo listino, in lani tudi z Veronikino nagrado, najvišjim priznanjem za pesništvo. Vabimo vas, da si pogovor z Borutom Gombačem v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 15. februarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Eden najvidnejših slovenskih kritičnih intelektualcev, moralni teolog dr. Štuhec, se v tokratnem intervjuju, ki ga vodi dr. Jože Možina, predstavlja tudi z nekoliko bolj osebne plati. Uvodoma se razgovori o svoji navezanosti na konje, ob katerih se umiri in ki jih povezuje z naravo ter spomini iz otroštva. Spregovori tudi o svoji izkušnji prebolevanja koronavirusa. Slovenska nacija se je ob epidemiji odzvala dobro in preudarno, ocenjuje Štuhec, res pa je, da je peščica nasprotnikov ukrepov ves čas imela nesorazmerno podporo medijev, kar šteje za neodgovorno. Ob tem je kritičen tudi do javne radiotelevizije, ki je po njegovem mnenju veliko pripomogla k vzpostavljanju napetosti in nezaupanja do vladnih prizadevanj za obvladovanje okužbe. Štuhec je kot moralni teolog prepričan, da je v sedanjih razmerah, ko gre za varovanje življenj, nujen t. i. moralni kompromis, da bomo skupaj laže živeli. V pogovoru se dotakne poskusov demonizacije Janeza Janše, ki jih ocenjuje za neuspešne zato, ker temeljijo na laži. Odgovarja tudi na vprašanja o padcu ugleda Katoliške cerkve zaradi velike finančne afere mariborske nadškofije, pri čemer v svoji knjigi Slovenija brez Patrie in Zvonov dokazuje, da so stare garniture namerno potopile Cerkvene Zvonove, čeprav je bila vrednost podjetij, ki so jih imeli Zvonovi v lasti, večja od dolga. Z voditeljem načneta še analizo slovenske preteklosti in pogleda v prihodnost, ki veje iz zbornika Z lepilom na podplatih, v katerem s svojimi razpravami sodeluje vrsta uglednih intelektualcev.
Našemu gostu se da lepo zlomiti srce, nekoč pa je bil najraje nekje vmes. Tudi tako se da uporabiti besedila glasbene skupine Nude,ki jo najbolj pooseblja pevec Boštjan Dermol. Z njim pa ne bomo jadrali samo med glasbo, temveč tudi med vsemi drugimi aktivnostmi, ki ga tako ali drugače določajo. Energije in idej mu ne manjka, pogovor pa si lahko ogledate 8. februarja ob 20.-ih na Televiziji Maribor.
Tokrat bo gost oddaje Intervju letošnji dobitnik Prešernove nagrade Feri Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik. Je eden izmed najbolj branih slovenskih pisateljev, saj je avtor mnogih uspešnic, njegova literarna dela so doživela tudi največ filmskih uprizoritev. Ksenija Horvat se bo s pisateljem pogovarjala o ljubem Prekmurju, jeziku in njegovem najnovejšem romanu Kurji pastir.
Naša gostja Sonja Golc je po osnovnem poklicu ekonomistka, že leta se poklicno ukvarja z razvojem podeželja. V Haloze je prišla iz rodnega Krškega. Je velika ljubiteljica kulture in zgodovine, zato ne preseneča, da se je leta 2005 pridružila ustanovnim članom Društva za oživitev gradu Borl in je danes njegova predsednica.
Branko Meh po mnenju obrtnikov in malih podjetnikov uspešno vodi Obrtno-podjetniško zbornico že drugi mandat. V tem času se je povečalo tudi število članov zbornice. V preteklem letu koronavirusne krize se je pogosto pojavljal v javnosti, s predlogi in kritikami na račun omejitvenih ukrepov, čeprav prizna, da je državna pomoč dobra in da se je vlada na začetku prvega vala hitro odzvala, kar je pomagalo rešiti številna podjetja. Pri vprašanju, kaj se bo zgodilo po koncu krize in s tem državne pomoči, je optimističen. V nasprotju z nekaterimi napovedmi, da nas čaka val stečajev, meni, da se to ne bo zgodilo, saj tudi v bodoče pričakuje pomoč države. Branko Meh je sicer po poklicu mizar; obrt je prevzel od svojega očeta, zdaj posle vodita njegova sinova. Njegovo podjetje se je doslej dobro spopadalo s krizo, pravi. V pogovoru oceni tudi položaj malega gospodarstva v Sloveniji, pomanjkanje poklicev, med aktualnimi problemi pa je pomembna njegova argumentacija, zakaj obrtniki in mali podjetniki podpirajo takojšnjo upokojitev ob izpolnitvi pogojev, kar je prinesel eden od protikoronskih zakonov.
Sončni raj je besedna zveza, ki označuje zadnjih nekaj let prizadevanj Bogdana Maka in njegove družine. Nekoč so v Vodolah nad Malečnikom iskali vrt, našli so kmetijo, jo ekološko usmerili in v celoti zamenjali življenjski slog. Bogdan Mak s posestva Sončni raj bo gost oddaje Dober večer Televizije Maribor.
Pravzaprav se je zgodil absurd. Smrt nam je planila v obraz, a se je od nas še bolj oddaljila. Čas je pohitel, ljudje so umirali sami. Zato sem v goste povabila dr. Tino Bilban, raziskovalko, filozofinjo in pisateljico, ki je edina kot filozofinja delala med fiziki na dunajskem Inštitutu za kvantno optiko in kvantne informacije. Na prvi pogled se zdi, da je še eno polje njenega delovanja – avtorstvo poučnih knjig za mlade bralce na področju razumevanja staranja – zgolj profesionalni obvod. A ne drži: tako ali drugače se vedno znajde na stičišču med sodobno znanostjo, literaturo in filozofijo ter pretresanjem njihovih temeljnih pojmov, pa naj gre za čas, stvarni svet ali pa staranje in smrt. V otroški in mladinski literaturi duhovito nagovarja bralce, včasih tudi z risbami, da bi lažje razumeli sodobno potovanje k času, da bi znali z njim, torej s časom, bolje živeti. Dr. Tina Bilban je tudi članica strokovnega odbora Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig in nosilka projekta Skozi knjige k pogovoru o starosti.
Ponedeljkove oddaje Dober večer nikar ne zamudite. Naš gost bo zdravnik, ki so ga njegovi pacienti v minulem letu izbrali za naj štajerskega družinskega zdravnika. Pa to je le eno od priznanj, ki so jih doktorju Gregorju Drnovšku namenili njegovi pacienti. Že 40 let rešuje njihove težave. Pri tem ne šteje minut, ko so v ordinaciji, in tudi let svojega dela ne šteje, ker je njegov poklic njegovo poslanstvo, pravo plačilo pa so zadovoljni pacienti.
Gost oddaje Intervju bo novinar Boštjan Videmšek, dolgoletni poročevalec s svetovnih kriznih žarišč za časopis Delo in tudi za številne svetovne časopise. V zadnjih letih vse več raziskovalne pozornosti namenja pisanju o podnebni krizi, ki je po njegovih besedah velika, celostna, vseobsegajoča vojna človeštva proti človeštvu. V svoji knjigi Plan B, ki je decembra postala slovenska knjiga leta, išče odgovor na vprašanje, ali je stopnjevanje podnebne krize še mogoče ustaviti. Knjiga vzbuja upanje, ki ga človeštvo še kako potrebuje. Z Boštjanom Videmškom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Mag. Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec v Mariboru, je bil že lani po sili razmer večkrat medijsko izpostavljen, a upravičeno in z razlogom. Kdor skrbi za naše starejše, je v letu pandemije hodil križev pot. Nobeno znanje, nobene izkušnje iz preteklih let se ne morejo primerjati s tem, kar so v domovih starejših občanov morali početi lani, in bodo še nekaj časa morali početi v skrbi za zdravje in dobro počutje najbolj ogrožene populacije naših prebivalcev.
Voditelj dr. Jože Možina je v goste povabil dr. Mateja Avblja, enega najbolj uglednih slovenski pravnikov, ki ima zaradi številnih v tujini velik ugled. Pri prestižnih tujih založbah je izdal že več strokovnih knjig, ki zadevajo najbolj aktualne pravne dileme. Izobrazbo si je pridobival v New Yorku, Firencah, Nemčiji. Sedaj pa je predavatelj evropskega prava in rektor Nove univerze. Dr. Avbelj se je me drugim dotaknil poskusa zamenjave oblasti pri čemer je ocenil, da kandidat s takim političnim renomeje, ki je ob tem sokriv za polom pri arbitražnem sporazumu s Hrvaško, v zrelih demokracijah ne bi imel možnosti. Na voditeljevo vprašanje o sinhronizaciji javne predstavitve poročila Računskega sodišča o nabavi zaščitne opreme z vložitvijo konstruktivne nezaupnice je Avbelj ocenil, da je Računsko sodišče z ravnanji sedanjega predsednika, ki tudi zamenjal namestnika, da bi bilo poročilo čim prej predstavljeno, vzpostavil dvom v neodvisnost in strokovnost tega organa, ki je sedaj izpostavljen očitkom, da je zgolj orodje političnega boja. Kot takega ga na potrebujemo, izpostavlja dr. Avbelj, ki ob tem komentira nedopustno prakso honorarnega dela predsednika Računskega sodišča: »Nič ni narobe, če posameznik v Republiki Sloveniji dobro zasluži, a v javnem sektorju ste v poslanstvu institucije, ki jo vodite zato po naravi stvari tovrstno ravnanje ni združljivo z naravo inštitucije, ki jo imenujemo Računsko sodišče.« Po prepričanju dr. Avblja je trenutna kriza zaradi epidemije na dan naplavila »vse najslabše« v našem narodu: »Razklali smo se, radikalizirali smo se, profesionalne standarde smo prepustili tistemu čemur se splača, popolnoma smo odstopili od načel civilnosti. O tega, da je treba vendarle v demokratični družbi, če naj ta prosperira na dolgi rok, krepiti dialog, ki bo povezoval ljudi in bo krepil neko sredinskost v družbi. Gre za krepitev sredine, kjer se bodo prekrivale skupne vrednote državljank in državljanov in ki bo potem potegnila ta voz naprej. Tega ni počela politika, tega niso počeli mediji in bojim se, da tega niso počeli niti tisti mediji, ki so k temu najbolj poklicani – to je pa seveda javni, nacionalni RTV servis« Na voditeljevo vprašanje ali kolegi na RTV po njegovem niso bili dovolj povezovalni oz. pomirjujoči je dr. Avbelj odgovoril: »Ne gre za »pomirjujočnost«, gre za profesionalnost. Gre za zavzemanje k resnici in gre za krepitev nekega sredinskega jedra republike./…/ Če ste gledali nemško televizijo so povedali, da tisti, ki radikalno protestirajo na ulicah, za katere je vse narobe, da gre v bistvu za ekstremiste, da gre za radikalce. Lepo so povedali kaj je na stvari kateri so izzivi, kateri so najvažnejši odgovori in kako naj se vedemo da bomo skozi to krizo prišli najmanj poškodovani, da bi naprej normalno živeli.Mi pa smo bili tu, v Sloveniji v tem našem mehurčku, priča nekemu shisteriziranemu, pogosto skrajno navijaškemu poročanju, da ne rečem kratko malo tudi propagandi.«
Neveljaven email naslov