Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Vse sem dal, da svoboden bi postal,« poje Andraž Polič v skladbi Fantom svobode z novega albuma njegove skupine Hamlet Express. Nedavno je izšla tudi njegova šestnajsta zbirka poezije z dramatičnim naslovom Prelomi. Njegove pesmi so bleščeče slike, nadrealistične podobe, ob katerih pozabimo na trpke konflikte z zakoni težnosti, kar je cena za brezkompromisno svobodo, pravico do sanjanja in vizije, ki sta njegov osnovni etični imperativ, je v spremni besedi k zbirki Zrcala na razpotju zapisal Vid Sagadin. V sveže leto se bomo torej podali z melanholijo, a s še več erosa, na morje, v mesta in puščave, s poezijo in avtorsko glasbo, s kancem boemstva in dobro mero freigeista. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Podrobneje vas bomo seznanili s podelitvijo nagrad zlati globus in projektom MoonArk, ki je na Luno ponesel tudi slovensko nanoumetnost. V Cankarjevem domu smo obiskali razstavo knjižnih naslovnic Društva za teoretsko psihoanalizo: zbirke Analecta, revije Problemi in glasila Freudovskega polja Razpol, avtorja Alena Ožbolta.
Po 10 letih je na naš program prišla nova sezona nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja. Se kdaj sprašujete, kakšno bi bilo vaše življenje, če bi v nekem trenutku zavili drugam, se srečali z drugimi ljudmi, odraščali v drugačnem okolju? S to mislijo sta se ponovno poigravala scenarista Peter Bratuša in Špela Levičnik Oblak ter ustvarila pet različnih življenj Tomaža Kajzerja. V galeriji Bažato smo obiskali razstavo škotskega umetniškega fotografa Davida Yarrowa, naravovarstvenika in umetnika, znanega po sugestivnih in vpadljivih fotografijah iz divjine, pa tudi portretih zvezdnikov, kot so Cindy Crawford, Cara Delevingne ali Ciara in Russell Wilson. Spremljali smo tudi festival Prevodni Pranger, ki se posveča prevajanju in prevodoslovju, hkrati pa ima tudi kritiško noto in kot tak pomembno prispeva k razvoju in širjenju zahtevne, a nujne prevodne kritike. Pogledali pa smo še v dragoceno Skuškovo zbirko. Vse od prestižnih kosov pohištva in porcelana pa do opijskih pip in piščalk za golobe – predmeti, ki sta jih pred dobrimi stotimi leti iz Pekinga prinesla Ivan Skušek mlajši in njegova žena, so res raznoliki. Trenutno jih ni mogoče videti, saj so v depojih Slovenskega etnografskega muzeja. A le še do maja, ko muzej napoveduje večjo razstavo teh kitajskih in japonskih predmetov.
Pred enim najbolj kultnih filmov 90. let, filmom Leon v režiji Luca Bessona se v studiu pogovarjamo z Aljošo Harlamovim, knjižnim urednikom in publicistom.
Kako potegniti črto pod leto z vidika kulture? V luči političnega dogajanja v preteklem letu komentiramo odmevnejše svetovne dogodke in se sprašujemo, zakaj je kultura postala talka političnih delitev. Naši dopisniki so pripravili pregled pomembnejših dogodkov po svetu. V Nemčiji je Slovenija lani pustila velik pečat kot častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, pestro dogajanje se je odvijalo tudi v slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem, na Dunaju pa so pripravili odmevno retrospektivo slovenskega filma. Italija pa kot dežela izjemne kulturne dediščine tudi v prihodnjem letu pripravlja vrhunske razstave.
Kapitalizem je umetnost naredil za nevidno delo in izkoristil za neplačano delo. Kako so umetniki postali ranljivi za izkoriščanje galerij in muzejev? Kako problem samozaposlenih v kulturi rešuje Ministrstvo za kulturo? Gostje: Tjaša Pureber, Katja Praznik, Katja Kobolt in Maja Hodošček. Urednica oddaje: Nina Jerman
Alamut je izvirno simfonično delo zasedbe Laibach v sodelovanju z iranskimi glasbeniki in skladatelji. Glasbeno-scenski projekt obravnava znamenito zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dogodkih v Perziji v 11. stoletju, v svoji knjigi pa jo je opisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol. Osrednji lik je heretik Hasan ibn Saba, karizmatičen verski in politični vodja ter ustanovitelj islamske sekte. Ideje radikalnega političnega in religioznega nihilizma se skozi Laibachov edinstveni zvok in industrijski princip delovanja orkestra prepletajo z zvočnimi barvami perzijske tradicije. Pod vodstvom iranskega dirigenta Navida Goharja nastopajo Laibach, teheranska vokalna skupina Human Voice Ensemble, avstrijski orglavec Otto Lechner, Simfonični orkester RTV Slovenija ter slovenski zasedbi Vokalna skupina Gallina in ženski harmonikarski orkester AccordiOna.
V zadnji oddaji letošnjega leta bomo gostili ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko. Med drugim bomo pogledali na leto 2023, ovrednotili največje kulturne dosežke, komentirali novo medijsko zakonodajo in preverili, katere bodo prednostne naloge ministrstva v prihodnjem letu. Pripravljamo tudi predstavitev celovite prenove ljubljanske Drame in predstavljamo bogate arheološke najdbe, ki so jih pred prenovo našli ob zgradbi tega gledališča.
V oddaji Profil gostimo igralko Katarino Čas. Nastopala je v filmu Volk z Wall Streeta priznanega ameriškega režiserja Martina Scorseseja in v filmu Danny Collins ob boku slavnega hollywoodskega igralca Ala Pacina, k sodelovanju pa jo vabijo tudi uveljavljeni domači filmski ustvarjalci, kot sta Metod Pevec in Peter Bratuša. Na Televiziji Slovenija jo lahko gledamo v serijah Primeri inšpektorja Vrenka in Življenja Tomaža Kajzerja. Kot članica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in nekdanja članica nadzornega odbora zavoda AIPA pa je sodelovala pri uveljavljanju pravic do nadomestil za avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del. Voditeljica: Pija Svetec
Božična glasba je zelo raznolika – sega od ljudskega izročila do sodobnih skladb. V tokratnem Opusu bomo spoznali glasbo, ki so jo skladatelji posvetili božičnemu času, izvedli pa jo bodo slovenski poustvarjalci, ki na svoj način izstopajo iz programske ponudbe. Tako bomo med drugim spoznali edini profesionalni družinski klavirski trio Rupnik, pa nenavaden duo v sestavi orgle in orglice z organistko Polono Gantar in Mirom Božičem ter simfonični orkester Cantabile s tradicionalnimi gala božičnimi koncerti v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Letošnje leto je posvečeno arhitektu Edvardu Ravnikarju, ki je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države ter preoblikoval razumevanje vloge arhitekta v dvajsetem stoletju. Obiskali smo osrednji dogodek ob obletnici, razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje z naslovom Struktura modernosti. Predstavljamo tudi začetke feministične umetnosti pri nas, kajti v Moderni galeriji z razstavo Vedno na voljo obravnavajo družbeni spol in iz njega izhajajočo diskriminacijo, seksizem in neenakost za ženske. Okoljska umetnost, ki je zadnje čase pomembna tema umetniških projektov pri nas, je tudi del razstave So-obstoj v Mestni galeriji Ljubljana. Štirje intermedijski umetniki – Urša Vidic, Maja Smrekar, Miha Godec in Boris Beja – s svojimi deli ponujajo razmislek o naši skupni prihodnosti. Pogovarjali smo se s Ferijem Lainščkom, ki nam je predstavil več knjižnih novosti, ter Bogomilo Kravos, zamejsko Slovenko, ki je pred kratkim izdala avtobiografijo Moj Trst.
Monolog za živeče v času izumrtja, ameriške dramatičarke Mirande Rosse Hall na odru mariborske Drame in v režiji Tina Grabnarja je edinstven primer ekološkega gledališča. Eksperiment, ki je del širšega evropskega projekta Stages, ne razmišlja le o ekoloških možnostih bivanja, ampak z režijsko strategijo – kot sta jo zasnovala režiserka Katie Mitchell in koreograf Jerome Bell – pokaže, kako pripraviti ogljično nevtralno in energetsko samozadostno uprizoritev. V oddaji bodo spregovorili tudi ustvarjalci predstave Bodočnost, prav tako okoljsko ozaveščenega režiserja Žige Divjaka, ki je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Beograjskega dramskega gledališča. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Ob razstavi Slovenski punk in fotografija v Cankarjevem domu razmišljamo o osemdesetih letih, ki so v naš prostor prinesla novo razmišljanje in nove oblike upora. Fotografski objektivi tako poklicnih fotoreporterjev kot akterjev na sceni so v tistem obdobju ujeli številne nove subkulture. Z gostjo v studiu bomo spregovorili o pomenu Festivala LGBT-filma. Spremljali smo podelitev evropskih filmskih nagrad, na kateri je slavil triler Anatomija padca francoske režiserke Justine Triet. Bili smo v Beogradu, kjer si je srbsko občinstvo v Jugoslovanski kinoteki lahko ogledalo mnoge slovenske filme, tam so minuli teden namreč potekali 9. Dnevi slovenskega filma. Vedno bolj pa je prepoznaven in obiskan tudi sejem ilustracije, ki tokrat poteka na Stritarjevi ulici v središču prestolnice. Srečali smo se z nekaterimi najpomembnejšimi ilustratorji, za katere je na sejmu največ povpraševanja.
Z nami bo primorski zgodovinar dr. Salvator Žitko, ki je v zadnjih petdesetih letih podpisal številne monografije in druge knjižne izdaje o razvoju in razcvetu slovenskega zgodovinopisja v Istri ter širše na obalnem in obmejnem večkulturnem območju, kjer so in so bile od nekdaj v stiku slovenska, hrvaška, italijanska in beneška ter širše tudi germanska in furlanska skupnost. Dr. Žitko je odločilno sooblikoval razvoj zgodovinopisja v slovenskem delu Istre, dolgo obdobje je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper, več desetletij pa predseduje tudi Zgodovinskemu društvu za južno Primorsko.
Ob koncu leta bodo Pisave v znamenju nagrajenk in nagrajenca. Miljana Cunta je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. V pesmih se stikajo časi in prostori in lahko rečemo, da je rdeča nit zbirke vračanje. Tematika prvega dela zbirke se dotika minevanja, odhajanja in smrti, pri čemer pesmi ne zvenijo abstraktno, ampak so podprte s pristno življenjsko izkušnjo. Vzpostavljen je krogotok časa, ko preteklost živi v sedanjosti, in je v trajanje, v brezčasje vpisana metafizična razsežnost bivanja. S posebno svežino, z iskrenostjo in ustvarjalno zrelostjo je napisan roman Težka voda, za katerega je Pia Prezelj prejela nagrado za prvenec na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Avtorica je za prizorišče dogajanja izbrala podeželski svet, v katerem je odraščala, ter v središče romana postavila majhno skupnost in usodo dveh ostarelih žensk. Blaž Božič pa je avtor z Jenkovo nagrado ovenčane pesniške zbirke Mleček, žbunje: grobovi v njem. V dolgih, eruptivnih pesmih se oglaša kot popisovalec robov mesta, zanimajo ga človeške zgodbe daleč od bleščave in središča. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V oddaji bomo predstavili svetovno pisateljsko ime, bosansko-ameriškega avtorja Aleksandra Hemona. Z romanom Tole ni zate nas popelje v obdobje svojega odraščanja v Sarajevu v 70. letih. Z njim bomo spregovorili še o marsičem, tudi o njegovi zanimivi in precej neznani glasbeni karieri. Ob odprtju razstave Slovenski punk in fotografija bomo v studiu gostili dr. Ota Lutharja, ki bo med drugim ovrednotil pomen tega gibanja. Na Animateki smo si ogledali animirani dokumentarni film Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu 3D ter z režiserjem spregovorili o izkušnji obiska Severne Koreje in tamkajšnjega festivala, ki ga je na izviren način prenesel v atraktivno 3D-animacijo. Predstavljamo bogato glasbeno kariero ene vodilnih in najprepoznavnejših hrvaških ustvarjalk Josipe Lisac. Od izdaje znamenitega albuma Dnevnik jedne ljubavi, ki je na popularno glasbeno sceno vnesel pristno kulturno in glasbeno raznolikost, letos mineva 50 let. Za svojevrsten glasbeni fenomen pa velja tudi beograjska noise pop skupina Artan Lili, ki je nedavno nastopila v Kinu Šiška.
Kaj nam mit o Antigoni lahko pove o protislovjih sodobne družbe? Kaj pravi Sofoklejeva in kaj Smoletova drama? Katero politično in etično nalogo Antigone si velja zapomniti danes, ko se spopadamo z velikimi dilemami sodobnega sveta? Zakaj je pomembno tvegati? V oddaji bo objavljen tudi intervju z režiserko Meto Hočevar. Gostje: Milena Zupančič, dr. Svetlana Slapšak, Janez Pipan in Gregor Moder Urednica oddaje: Nina Jerman
Neveljaven email naslov