Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Osmi dan predstavljamo reportažo s podelitve nagrad na 25. festivalu slovenskega filma Portorož. Kako najboljši film po izboru žirije Orkester odslikava slovenski značaj, zakaj se je film Jezdeca najbolj približal občinstvu in kako je nastajala nagrajena slovensko-avstralska koprodukcija o žalovanju in odraščanju Moja Vesna? Dopisnik Janko Petrovec je obiskal nekatera italijanska razstavišča. Med drugim si je ogledal novo razstavo o srednjem veku v Rimu, prenovljeno galerijo Accademia v Firencah z Michelangelovim Davidom in razstavo Olafurja Eliassona z mnogimi novimi deli v Strozzijevi palači. Pogovarjali smo se z umetniškim vodjem plesnega ansambla Dance On Tyem Boomershinom. Zveneča imena sodobnega plesa in baleta se pod njegovo taktirko predstavljajo tako s klasičnimi deli sodobnoplesnega repertoarja kot tudi z drznimi in eksperimentalnimi pristopi. Peter Kuper je svetovno priznani stripar in ilustrator, za katerega velja, da v svojih delih obravnava tematiko družbene pravičnosti. Z njim smo se pogovarjali ob njegovem nedavnem obisku v Ljubljani. Predstavljamo še platformo Fashion Revolution - največje svetovno modno aktivistično gibanje, ki nagovarja kupce, blagovne znamke in politične odločevalce k odgovornejši proizvodnji in trajnostni rabi oblačil.
V zadnjih letih knjižni strokovnjaki opozarjajo na premik k trivializaciji knjižnih vsebin – posledica je usihanje kupcev in bralcev resnejše literature. V središče oddaje postavljamo dobre knjige in avtorje, ki so tudi uspešni. Z nami bodo poznavalci knjižne krajine pri nas in v tujini: Lila Prap, dr. Miha Kovač, Mitja Čander in Tadej Golob. Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
Antični miti so s svojo sporočilnostjo o silnicah usode, volji bogov, naravi človeka in sveta od nekdaj izziv za literate, da jih na novo premislijo in postavijo v sodoben kontekst. To je storil tudi Aleš Šteger v svojem novem delu, knjigi novel Bogovi se nam smejijo, v kateri je v konkretno in aktualno sodobnost postavil mite o Evropi, Prometeju, Narcisu, Orfeju, Meduzi in Ikaru. Pisateljica Jedrt Maležič se v svojih delih pogosto dotika položaja družbenih manjšin. V romanu Križci, krožci pripoveduje o razhodu lezbičnega para, ki ima otroka. Protagonistka, prvoosebna pripovedovalka Giga, se po izgubi ljubezni sooča z osamljenostjo, tesnobo in žalostjo, posebej boleče pa občuti prepoved stikov s hčerko Zarjo. Psihološko pronicljiva, tragikomična, duhovita in s kritično ostrino obarvana pripoved govori o intimi, hkrati pa naslavlja tudi družbeno in politično. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne
V oddaji Osmi dan smo preverili, kakšna so pričakovanja in kritike ob težko pričakovanem začetku gradnje novega Potniškega centra Ljubljana. Ta bo po načrtih zajemal novo avtobusno postajo s parkirno hišo, komercialni del ter prenovljeno železniško postajo. A mnogi imajo pomisleke, saj bo poleg glavnega kolodvora zraslo še trgovsko in zabaviščno središče. Bo to pritegnilo le še več prometa v središče zelene prestolnice? Predstavili bomo zavidljiv opus Milene Zupančič, ki je letošnja prejemnica Badjurove nagrade za življenjsko delo na področju filmskega ustvarjanja. Igralka se nam bo pridružila tudi v studiu. Pogovarjali smo se z zanimivim nizozemskim oblikovalcem Rubenom Patrom, ki v svoji novi knjigi razmišlja o prepletu oblikovanja in kapitalizma. Med drugim opozarja, da bi morali oblikovalci svoje veščine uporabljati za javno dobro, namesto da služijo kapitalizmu. Srečali pa smo se še s čilskim ustvarjalcem filmov v tehniki stop animacije Hugom Covarrubiasom. Njegov kratki animirani film Pošast (Bestia), ki predstavlja grozote Pinochetovega režima v Čilu, je bil letos nominiran za oskarja v kategoriji kratkih animiranih filmov.
Najnovejša režija Diega de Breje je Bog masakra, znane francoske dramatičarke Yasmine Reze na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. De Brea ustvarja izrazito avtorsko gledališče, ki postavlja v ospredje igralca, s katerim se poda v zahteven proces odkrivanja njegovih najranljivejših delov, kar na koncu privede do filmske igre. Med drugim je spregovoril o svojem filmskem razmišljanju v teatru, prenosu dveh filmov na oder Lubitschevega Ko sem bil mrtev in Chaplinovega Velikega diktatorja. Še posebej ga zanimajo ekstremi znotraj burlesknosti in karikiranosti. Režiser z izjemno domišljijo, ki običajno postavlja integralne tekste. Njegovo gledališče skuša biti iskreno in pomaga presegati realen prostor ter tako osvobaja od krutega in praznega vsakdanja, ki ga živimo. Voditeljica Marjana Ravnjak
V oddaji Osmi dan bomo še pred začetkom jubilejnega 25. festivala slovenskega filma Portorož pregledali najnovejšo filmsko produkcijo. Kaj je vsebinsko in žanrsko zaznamovalo letošnji nabor slovenskih filmov, ki vključuje kar 16 igranih ali dokumentarnih celovečernih filmov. Predstavili bomo tudi bogat spremljevalni program, ki se nanaša na številne pomembne obletnice. Ob premieri filma Močno me objemi je Slovenijo obiskal francoski igralec, režiser in scenarist Mathieu Amalric. Amalric je z nami spregovoril tudi o tem, kako je nastajala presunljiva zgodba o sprejemanju izgube, zakaj je glasba še vedno njegova največja strast in kaj danes meni o Hollywoodu. Predstavili bomo še enega hollywoodskega zvezdnika. Srbski igralec Nikola Đuričko, zvezdnik serije Stranger Things, nam je med drugim zaupal, zakaj je odšel v Hollywood ter kakšna je bila njegova pot do uspeha. Prebrali smo spomine, ki jih je v biografiji z naslovom 1000 let radosti in bridkosti zapisal eden od najbolj znanih umetnikov Aj Vejvej. Kitajski politični aktivist in disident velja za mednarodnega borca za človekove pravice, v pričujočih zapisih pa ponuja poglobljen uvid v svoj aktivizem. Ob sedemdesetletnici kultne literarne zbirke Sinji galeb smo z nekaterimi ključnimi avtorji in uredniki pogledali v zgodovino in se spomnili, s katerimi deli so najraje odraščale številne generacije.
Radko Polič Rac je bil legenda slovenskega igralstva, ki se bo s svojimi vrhunskim kreacijami zapisal v gledališko zgodovino. S teatrologom Blažem Lukanom smo poskušali ovrednotiti njegovo delo, spomnili pa so se ga tudi njegovi kolegi: Rade Šerbedžija, Marko Mandić, Nataša Matjašec Rošker, Sebastijan Horvat. Pred premierno krstne uprizoritve Pasji sin v ljubljanski Drami smo se pogovarjali z ustvarjalci in znanim madžarskim režiserjem Árpádom Schillingom. Britanski koreograf in plesalec indijskega rodu, Akram Khan pa je spregovoril o sodobno plesni predstavi Prelisičiti hudiča, ki se ukvarja s starim sumerskim epom o Gilgamešu. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Obiskali smo 41. dneve nemega filma, ki so potekali v Pordenonu v Italiji. Festivala se je zgolj kot gledalec udeležil hollywoodski režiser John Landis, Slovenijo pa sta zastopala pianist Andrej Goričar in kratki film enega od slovenskih filmskih pionirjev Veličana Beštra z naslovom Kralj Aleksander na Bledu. Ozrli se bomo v tesno prepleteno življenje in delo dobitnice Nobelove nagrade za literaturo, francoske pisateljice Annie Ernaux. Čeprav zase pravi, da je le ženska, ki piše, Annie Ernaux slovi tudi kot feministična ikona, saj je iskreno pisala o splavu, zakonskem jarmu in ženskem spolnem užitku. Predstavljamo pred kratkim izdano zajetno delo z naslovom Edvard Kocbek – partizanski dnevnik, v katerem so prvič zbrana pričevanja iz ohranjenih dnevniških zapisov tega samosvojega pisatelja, pesnika, soustanovitelja Osvobodilne fronte in pozneje disidenta. Še pred odprtjem smo si v Trstu ogledali razstavo novega Muzeja umetnosti in mode ITS Arcademy. Kratica ITS označuje mednarodno podporo mladim oblikovalskim talentom. V dveh desetletjih se je v njihovih depojih nabralo skoraj 15.000 ustvarjalskih portfoliev iz več kot 80 držav in okoli 1400 oblek, nakita in modnih dodatkov. Na ljubljanskem festivalu Tinta pa smo se z v Parizu živečim belgijskim striparjem Brechtom Evensom pogovarjali o tem, kako sanje vplivajo na oblikovanje domišljijskega sveta, v katerega postavlja junake.
Gostja Profila bo Tanja Babnik, ravnateljica Waldorfske glasbene šole. Ob začetku šolskega leta bo spregovorila o posebnostih te glasbene šole, o njenem pomenu za vzgojo otrok in načrtih v prihodnje. Z njo se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Večletna prizadevanja za postavitev stalne zbirke primorskih likovnih umetnikov, ki sama po sebi kažejo, da so priprave in dogovori v zvezi z ambicioznejšimi tovrstnimi projekti težavni in zahtevni, so se končno delno uresničila z razstavo ob 35-letnici profesionalnega Društva južnoprimorskih umetnikov in galerije Insula, ki je pomemben uvodni korak za oblikovanje stalne zbirke in katere namen in cilji so daljnosežni. Časovne in prostorske omejitve v zvezi s postavitvijo stalne razstave so stalnica že več kot dvajset let. Ta potreba je po sedaj umeščena v novo kulturno strategijo istrskih občin kultura. PIKA, ki pa jo mora potrditi še piranska občina, da bo lahko zaživela. Avtorica oddaje Nataša Mihelič, režiserka Magda Lapajne.
Obiskali smo pregledno razstavo Michelangela Pistoletta v ljubljanski Cukrarni. 89-letni italijanski umetnik je eden najpomembnejših umetnikov 20. stoletja in vodilni predstavnik gibanja arte povera. Tako imenovana revna umetnost je nastala v šestdesetih letih v Italiji kot upor proti političnim, ekonomskim in kulturnim ustanovam. V studio prihaja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki bo med drugim pojasnila proračun za leto 2023. Pogovarjali smo se s skladateljem Matejem Boninom. RTV Simfoniki so namreč na uvodnem koncertu cikla Kromatika krstno izvedli tudi njegovo skladbo Eppur si muove IV. Podobno kot v seriji Gimnastika nesmisla Bonin raziskuje fenomen odnosov, hierarhije, sodelovanja. Uspelo nam je intervjuvati do medijev precej zadržanega glasbenika Marka Kozeleka, ki nastopa tudi pod imenom Sun Kil Moon. Gostobeseden je na odru in, presenetljivo, tudi v zasebnem pogovoru, če vanj seveda privoli, kar ni ravno pogosto. S kitaro in govorjeno besedo je nastopil na svojem drugem koncertu pri nas, v intimnem, polmračnem vzdušju Kina Šiška. Še do konca tega tedna si je v Galeriji Simulaker v Novem mestu mogoče ogledati razstavo slik Neže Perovšek. Slikarka mlajše generacije, ki še končuje študij na ljubljanski likovni akademiji, šele dobro vstopa na naše umetniško prizorišče. Vendar je s svojim delom že opozorila nase, zato smo hoteli izvedeti več. Obiskali smo njeno razstavo in atelje.
Na indijsko-britanskega pisatelja Salmana Rushdieja, avtorja romana Satanski stihi, je bila leta 1989 zaradi kritike islama razpisana fatva. Knjiga je najprej razburila britanske muslimane, za njimi pa tudi muslimane po svetu. Po več desetletjih od izreka smrtne obsodbe je napadalec Rushdieja avgusta letos večkrat zabodel. Kaj pomeni svoboda govora in kaj svoboda umetniške besede? Kje, če sploh, so meje? Gostje: dr. Primož Šterbenc, Tanja Tuma, dr. Mirt Komel in dr. Blaž Zabel Voditeljica in urednica oddaje: Nina Jerman
V Opusu bo tokrat predstavljen Varaždinski festival baročne glasbe z več kot polstoletno tradicijo. Festival poteka vsako leto konec septembra in v začetku oktobra in vsakokrat izbere drugo državo, ki je s svojimi izvajalci osrednja gostja, letos je to Irska, kjer še vedno ohranjajo staro keltsko tradicijo ter prvinsko glasbeno in plesno izročilo. Koncerti z uglednimi mednarodnimi zasedbami potekajo na različnih prizoriščih v starem delu mesta in v njegovi okolici na dvorcih, trgih, palačah in v cerkvah. Festival ima veliko spremljevalnih prireditev, sicer pa sodeluje tudi s festivalom stare glasbe v Radovljici, zato bo v drugem delu oddaje tekla beseda tudi o tem festivalu, ki je letos praznoval 40-letnico delovanja.
Obiskali smo mednarodno konferenco Gospodar v Cankarjevem domu, kjer so se številni domači in tuji filozofi spraševali o večno aktualni temi družbene oblasti. Na primer, kako in zakaj so si nekateri pridobili status, ki jim je omogočal neomajno oblast nad drugimi, in zakaj je pokojna britanska kraljica postala del popkulture? Predstavljamo grafičnega oblikovalca Ranka Novaka, ki je posebej znan po svojem delu za številne kulturne ustanove, za katere je oblikoval celostno grafično podobo, plakate, knjižne publikacije in postavitve razstav. Likovno je prenovil tudi dnevna časopisa Delo in Dnevnik. V Mestni galeriji Ljubljana je zdaj na ogled pregledna razstava njegovega dela od druge polovice sedemdesetih let do danes. Ogledali smo si film Skozi moje oči režiserja in scenarista Igorja Vrtačnika. Igrano-dokumentarni film o slikarju in fotografu Venu Pilonu nam predstavlja njegovo življenje in ustvarjanje v Parizu ob prelomu stoletja, ko je tam vzniknil epicenter sodobne umetnosti. Ogledali smo si prenovljene prostore Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer bodo v sodobno opremljeni Kazini v parku Zvezda v ponedeljek začeli novo šolsko leto. Pogovarjali smo se še z Gunnarjem Idenstamom, večkrat nagrajenim švedskim organistom, ki s svojim ustvarjanjem ruši meje oziroma gradi mostove med različnimi glasbenimi žanri. Blizu sta mu tako Bach in Debussy kot skupini Abba in Metallica.
Koncert skupine Pankrti oktobra leta 1977 bi moral biti enkratna provokacija, vendar so se stvari zasukale drugače. Zatresel je železno zaveso in v monolitnem sistemu samoupravnega socializma je nastala nepopravljiva razpoka, ki nas je skozi družbeno razgibana osemdeseta pripeljala od totalne revolucije do totalne razprodaje kulture, gospodarstva in znanja. Gost oddaje Profil bo Peter Lovšin, zaslužni punker, pornolog, kantavtor, diplomirani novinar in pod črto – uživač.
Pisateljica Gabriela Babnik v svojem šestem romanu z naslovom Tišina, polna vetra opisuje in problematizira razmerje med znamenitim pesnikom Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, temnopolto kabaretno pevko in plesalko Jeanne Duval. Jeanne Duval je navdihnila Rože zla, eno najpomembnejših in najbolj prelomnih pesniških zbirk vseh časov. Njuno dvajsetletno razmerje je predstavljeno v vsej svoji erotični razburkanosti in razredni ter rasni odtujenosti. Pred nami zaživi z živo predstavno močjo Pariz sredi 19. stoletja, ko ga pretresa februarska revolucija, na obzorju pa so že začetki moderne dobe z novimi odkritji in pogledi na svet. Avtorico zanimajo tako kot v njenih prejšnjih romanih vzvodi negrofobije in rasizma, s postopki medbesedilnosti pa ustvarja sodoben in ne zgodovinski roman. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili roman Na Klancu Tine Vrščaj, v katerem se avtorica poigrava s simboliko klanca in navezuje na nekatere tematske prvine Cankarjevega romana Na klancu, ki sodi med kultna dela slovenske klasike. V ospredju pisateljičinega zanimanja so problemi, s katerimi se sooča sodobna družina, posebno pa je poudarjena tudi okoljska kriza, ki bremeni protagonistko, biologinjo Evo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V oddaji Osmi dan se bomo spomnili enega najbolj karizmatičnih igralcev svojega časa, Radka Poliča - Raca, ki se je zapisal v gledališko in filmsko zgodovino. V Münchnu smo obiskali znamenito stavbo BMW avstrijskega arhitekta Karla Schwanzerja, ki so jo končali leta 1972 in je kmalu postala pomemben arhitekturni spomenik mesta. Ob jubileju je letošnji Pritzkerjev nagrajenec, arhitekt Francis Kere, spregovoril o vlogi arhitekture, ki je močno zaznamovala tudi zaposlene v tem avtomobilskem podjetju. Spoznali bomo delo multidisciplinarnega umetnika JAŠE, ki je na nedavnem dogodku Bloom predstavil zadnje desetletje svojega umetniškega ustvarjanja. Med drugim je šest let deloval v New Yorku, leta 2015 je Slovenijo predstavljal na Beneškem bienalu, zdaj pa v Berlinu pripravlja projekt Monuments. Pripravili smo še reportažo iz idilične vasi Šmartno v Goriških brdih, kjer so gostili 12. mednarodni festival kreativne in improvizirane glasbe. Uvodni večer je tradicionalno poseben izziv za mlade glasbenike, ki jih je vodja festivala Zlatko Kaučič povezal v nove nenavadne zasedbe.
Prvi začetki turizma v Istri segajo že v rimsko obdobje, kar dokazujejo ostanki luksuznih vil rimskih premožnežev, t. i. »morskih vil«, postavljenih v zalive na istrski in dalmatinski obali, ki so bila po obsegu že prava mala mesta. Danes ko so obalna mesta preplavljena s turisti in pogosto s slabimi arhitekturnimi rešitvami, postaja podeželje vse bolj priljubljeno. Na preizkušnje pa je tako naravna kot kulturna dediščina, ki ji je treba zagotoviti kakovostno rabo. Vedno bolj pa si želimo in smo pozorno na kakovosten ambient, kjer bomo dopustvovali. Tovrstne ureditve morajo svojo pozornost usmeriti na regionalne značilnosti in prostorske vrednote, pri tem pa vključevati tradicionalne elemente načina življenja in dela. Prednost naj bi pri revitalizaciji imeli zapuščeni objekti in naselja. V oddaji Podoba podobe smo raziskali fenomen istrskega polotoka.
V oddaji Osmi dan predstavljamo nagrajence 79. filmskega festivala v Benetkah. Med drugim smo si ogledali z zlatim levom nagrajeni dokumentarec Vsa lepota in prelivanje krvi v režiji Laure Poitras, ki spremlja priznano fotografinjo in aktivistko Nan Goldin, in s srebrnim levom nagrajen film Tudi kosti Luce Guadagnina. Med nagrajenci sta tudi igralca Cate Blanchett za vlogo dirigentke v filmu TAR in Colin Farrell za vlogo v filmu Vila iz Inisherina. Ob nedavni premieri projekta Laibach – Alamut raziskujemo, zakaj Bartolov roman Alamut po več kot osemdesetih letih s svojo pronicljivo kritiko družbenih režimov ostaja svetovni fenomen, po katerem nastajajo glasbene priredbe, gledališke predstave, filmski scenariji in celo videoigra. Kaj je bistvo njegove večne aktualnosti in zakaj se v zgodbi o karizmatičnem verskem voditelju najdejo bralci od Amerike, Kitajske do Irana? V studio prihaja Miran Zupanič, režiser dokumentarnega filma Safari Sarajevo. Predstavil bo ozadje nastajanja tega pretresljivega filma o lovu na ljudi. Obiskali smo koncert Ane Đurić – Konstrakte in v sproščenem pogovoru skušali razvozlati, kako je simpatična Beograjčanka v trenutku postala ena najbolj prepoznavnih pevk na evropskih tleh – in ostala zdrava.
Neveljaven email naslov