Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Avstrijska ORF je spot posnela po Sonetu 23. Skladateljica in izvajalka je Eva Jantschitschaka Gustav, režirala sta ga Barbara Weissenbeck in Gerald Benesch.
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Ustvarjalci spota Francoske TV so vizualizirali Sonet 91. Izvajata ga Oxmo Puccino (vokal) Yaron Herman (klavir), režija Samuel Thiebaut.
Kranjska Gora je imela v prvi svetovni vojni pomembno vlogo v zaledju soške fronte. Leto 1915 je še dodatno zaznamoval prihod več kot 10.000 vojnih ujetnikov, večinoma ruskih. Njihova usoda je bila jasna – zgraditi prevozno cesto čez Vršič, ki bo za potrebe vojske Avstro-Ogrske monarhije vodila v Trento. Vojni čas je bil prežet z mrazom, boleznimi, lakoto, neizmernim trpljenjem in smrtjo. Ujetniki so gradili hitro. Domačini so načrtovalce ceste opozarjali na zimo v teh krajih, na sneg in predvsem plazove, ki so v teh krajih pogosti, a ti so se zanesli na svoje znanje, znanje alpskega naroda. 8. marca 1916 pa jim je narava pokazala svojo moč in majhnost človeka. Silovit plaz je pokopal številne žrtve – večinoma ruske vojne ujetnike in stražarje. Natančno število žrtev plazu še danes ni znano. Plaz je odnesel tudi ogromen kip, posvečen nadvojvodi Evgenu, ki bi moral stati na vrhu prelaza in tam odsevati moč Avstro – Ogrske monarhije. Ostala pa je Ruska kapelica, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki. Ta se je obdržala vseh sto let do danes, ko pooseblja simbol človeštva in miru, rojenega na ruševinah vojne.
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Televizija italijanske Švice je televizijsko upodobila Sonet 146, izvedla sta ga Povera Anima in Zeno Gabaglio. Režija Gionata Zanetta, Gerhard Franken.
2Cellos 2Obraza je tudi v svetu ekskluzivni dokumentarni film, ki predstavlja čelista - Slovenca Luko Šuliča in Hrvata Stjepana Hauserja, ki kot duo 2Cellos žanjeta velike uspehe po celem svetu. V dokumentarnem filmu želimo prodreti skozi lupino zunanjosti in gledalcem predstavite tudi njun svet zasebnih trenutkov na Štajerskem in v Istri, ki ostaja očem javnosti skrit. Njuna pripoved se prepleta s posnetki njunih vrhunskih izvedb (tudi s Simfoničnim orkestrom RTVS) tako klasične kot pop, rock in filmske glasbe in nekaterih njunih prav tako uspešnih video spotov.
Umetnost največjega dramatika Williama Shakespeara je navdihnila ustvarjalce šestih televizijskih hiš, članic EBU, da so v okviru mednarodne koprodukcije pripravile sedem glasbenih spotov. Velika Britanija je sodelovala z odlomkom iz drame Macbeth, ki jo je uglasbil Matthew Herbert, izvedla pa sta ga Rahel Debebe-Dessalegne (vokal), Nick Ramm (klavir). Režija Margaret Salmon.
Stephen Hawking je eden izmed medijsko najbolj prepoznavnih znanstvenikov. Številni vedo, da se je ukvarjal s teorijami o vesolju, še več pa, da je bil zaradi bolezni na invalidskem vozičku, da je izgubil sposobnost govorjenja in da mu je pri govoru pomagal računalnik. Vemo, da je imel močno voljo do življenja. Pa poznamo tudi njegove teorije? Kaj pomeni Hawkingovo sevanje? Ali črne luknje res niso povsem črne? Kaj se zgodi, ko v črno luknjo nekaj pade? Ali lahko v črno luknjo vstopimo in nato iz nje tudi izstopimo? S slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo predstavili najpomembnejša dognanja profesorja Hawkinga o vesolju.
Kanabinoide ljudje proizvajamo sami; njihova naloga je prenašanje signalov med celicami in preprečevanje negativnih učinkov premočnega stresnega odziva v imunskem in živčnem sistemu. Če pa jih v telo vnesemo od zunaj, lahko lajšajo številne bolezenske simptome in celo zdravijo nekatere bolezni. Kako lahko kanabinoidi iz konoplje, kot sta CBD in THC, zmanjšajo epileptične napade in celo uničijo rakave celice? Ali lahko kanabinoidi tudi škodujejo? Znanstveniki želijo ustvariti novo vrsto konoplje, ki bi bila še uporabnejša v medicinske namene. Navadno konopljo ljudje poznamo in uporabljamo že tisočletja, po več desetletjih prepovedi pa se ta izjemna rastlina zdaj vrača na police lekarn.
Ob lepotah slovenskih etničnih pokrajin spomladi bodo zvenele slovenske ljudske pesmi, ki jih na ljudska glasbila izvaja ansambel Trutamora Slovenica. Režiserka Hanka Kastelic, urednica Danica Dolinar.
Kako daleč lahko skoči človek s smučmi na nogah? Prvi zapisani in izmerjeni smučarski skok je leta 1808 izvedel norveško-danski vojak Olaf Rye, ko je skočil 9 metrov in pol. Na stari Bloudkovi velikanki v Planici je leta 1936 človek prvič preskočil mejo stotih metrov. Na letalnici bratov Gorišek, zgrajeni leta 1969, pa je bilo postavljenih kar 28 svetovnih rekordov, kar je največ na kakšni letalnici. Zadnji svetovni rekord, 253 metrov in pol je bil postavljen na norveški letalnici v Vikersundu. Pa bi lahko skočili še dlje? Je dolžina skoka odvisna od telesnih značilnosti smučarskega skakalca? Ali na skok vpliva tudi lega skakalnice – torej nadmorska višina in gostota zraka? V smučarskih skokih se skriva tudi veliko znanosti.
Oddaja Ugriznimo znanost se pridružuje mednarodnemu tednu možganov. To je mednarodna akcija, ki tretji teden v marcu vsako leto ozavešča javnost o koristih raziskovanja možganov. Tema letošnjega tedna možganov so sanje. Vsi ljudje, pravzaprav kar vsi sesalci, sanjajo. Ljudje naj bi sanjali od 90 do 120 minut na noč. V vsem življenju tako presanjamo okoli 6 let. Zakaj sanjamo? Ali imajo sanje svoj namen? So morda le stranski produkt nekega drugega možganskega procesa?
Klasična hiša se gradi vsaj nekaj mesecev in zahteva vsaj 100 tisoč evrov. Kaj pa, če bi hišo lahko zgradili že v enem samem dnevu za 10 krat manj? To je hiša, zgrajena v pičlih 24 urah. Kitajci zagotavljajo, da lahko v enem dnevu z enim tiskalnikom natisnejo celo 10 hiš. Dodajalne tehnologije uporabljamo že na mnogih področjih, v gradbeništvu pa so v razvoju zadnjih nekaj let. Prvo stavbo naravne velikosti so natisnili leta 2014 na Kitajskem, danes take stavbe rastejo po svetu, eno so ravno pred kratkim zgradili tudi v Sloveniji. Je natiskana hiša lahko konkurenca klasični gradnji? Je morda lahko celo kvalitetnejša? In kako hišo sploh natisnemo?
Po smrti Josipa Broza Tita je v vsaki izmed šestih jugoslovanskih republik in dveh avtonomnih pokrajin po eno mesto nosilo Titovo ime. Z razpadom države so atribut Titova/Titov/Titovo postopno izgubila. Danes so ta mesta v sedmih državah. Dokumentarni film v dveh delih Bila so Titova mesta skozi usodo osmih mest nekdanje Jugoslavije spremlja, kako se je v minulih desetletjih preoblikoval ta nekoč naš skupni prostor. Zgodbe mest spoznamo skozi pripoved iskrivih sogovornikov, ki se spominjajo obdobja pod Titovim imenom. Ta mesta so bila pogosto privilegirana, izbrana zaradi levičarskih idej, delavskega značaja, industrializacije, urbanizacije in sodobnosti. Mnoge zgodbe so tragične, saj je malo mest, ki se jih ni dotaknila vojna v nekdanji Jugoslaviji. V prvem delu je poudarek na štirih mestih: Podgorici, Korenici, Vrbasu in Mitrovici. Glavno mesto Črne gore Podgorica – nekoč Titograd – se hitro razvija, mladi se ob večerih družijo v središču mesta, pred vladno stavbo pa prevarani delavci gladovno stavkajo. V hrvaški Korenici, pri Plitviških jezerih, se je začela vojna v Jugoslaviji. Ko je izbruhnila vstaja krajinskih Srbov, so pobegnili Hrvati; med operacijo Nevihta so bežali Srbi. Razkošna Titova vila Izvir je razdejana, mogočna podzemna vojaška baza Željava minirana. Vrbas je pomembno industrijsko mesto v Vojvodini. Ko so po drugi vojni številni Nemci odšli, so z 'vlaki brez voznega reda' v njihove hiše naselili Črnogorce. V mestu živi več kot 20 narodnosti in med prebivalci je večkulturnost pomembna vrednota. Kosovsko Mitrovico – Mitrovicë razdvaja reka Ibar. Ena stran je popolnoma albanska, druga pretežno srbska. V srbskem delu je dvojna oblast: tista, ki jo priznava država Kosovo, in tista, ki jo je postavila Srbija, saj ima to ozemlje še vedno za svoje. V rudniku Stari trg so se leta 1989 z gladovno stavko prvi uprli Miloševiću. Za marsikoga je bil to začetek razpada Jugoslavije. V drugem delu bodo predstavljena mesta Užice, Veles, Drvar in Velenje.
V tretji oddaje dokumentarne serije Slovenska narečja bomo prisluhnili dolenjskim narečjem. V to skupino danes uvrščamo najobsežnejše dolenjsko narečje z vzhodnodolenjskim podnarečjem, kostelsko narečje od Babnega Polja do Kostela, v Beli krajini pa se govorita severno in južno belokranjsko narečje. Voditeljica Neva Novljan se je z dialektologinjo dr. Januško Gostenčnik najprej odzvala povabilu ljudi na Babnem polju in ob bregovih Kolpe in Čabranke, da z njihovo pomočjo skozi pogovor, petje in igranje pobližje spozna kostelsko narečje, ki so ga oblikovali Slovenci in Hrvatje, ki tu prebivajo že več stoletij. Z dialektologinjo dr. Verico Smole pa je v idiličnih vaseh po Dolenjski odkrivala značilnosti dolenjskega narečja, predvsem šentruperskega govora, in razmišljala o odnosu ljudi do narečij nekoč in danes oziroma o vrednosti narečne govorice, ki je bila velikokrat podcenjena, saj kot pravi dr. Smoletova, je prvi materni jezik vedno narečni govor. Knjižnega jezika se vsi učimo skozi celo življenje, najlažje se torej poenotimo s tistim, kar je naše že od vsega začetka.
V drugi oddaji Slovenska narečja se z voditeljico Nevo Novljan odpravimo proti vzhodu, med tote Štajerce, kot jim radi rečejo tisti, ki niso iz tega dela Slovenije. Spoznali bomo glavne značilnosti le nekaterih njihovih simpatičnih govorov, predvsem srednjesavinjsko narečje, zgornjesavinjsko s solčavskim podnarečjem in srednještajersko, v narečno skupino pa sicer sodijo še južnopohorsko in posavsko narečje ter pet podnarečij. Glavne značilnosti posameznih narečij v oddaji razkrivata dialektologa dr. Tjaša Jakop in dr. Peter Weiss, domačini pa so v svoji sočni govorici predstavili številne svoje zanimive dejavnosti in predvsem svojo lepo deželo Štajersko. Med štajerskimi ustvarjalci je med drugim o lepoti, pomenu in brezčasnosti narečne besede razmišlja tudi Tone Kregar, slovenski glasbenik in zgodovinar, znan tudi kot pevec in avtor besedil pri priljubljeni štajerski skupini Mi2. Vsi sogovorniki pa so si bili enotni, da bo njihovo narečje, tako pojoče in temperamentno, kot so tudi Štajerci sami, še naprej gradilo in utrjevalo njihovo identiteto ter jih še dolgo povezovalo celo bolj, kot sam prostor, na katerem živijo.
V prvi oddaji voditeljica in scenaristka Neva Novljan z ekipo odkriva posebnosti, melodičnost in bogastvo govorov primorske narečne skupine, v katero uvrščamo kar devet narečij: rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko. V oddaji izpostavljeno kraško, obsoško in istrsko so ji pomagali odkrivati priznani slovenski dialektologi in številni domačini, ki v svojem narečju pišejo poezijo, prozo, pojejo, pripravljajo gledališke igre, obujajo stare običaje, otroci iz vrtcev in osnovnih šol…torej številni domačini, ki so vse bolj ponosni na svoje narečje in so veseli, da se odnos do narečij v zadnjih letih spreminja na bolje. V oddaji sodelujejo tudi številni ustvarjalci, ki jim narečna beseda blizu in na nek način sveta: novogoriški goriški kantavtor in gledališki igralec Iztok Mlakar, kantavtor in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine Rudi Bučar, pesnica in pisateljica Nelda Štok Vojska, pesnica Alferija Bržan, pevke Buške čeče in številni drugi. Kajti, kot pravi Iztok Mlakar, so se narečne besede stoletja kot kamen v vodi stoletja brusile, oblikovale in postale tako lepe….zato bi jih bilo izgubiti!
V dokumentarni seriji Kulturni vrhovi je televizijska ekipa v sedmih letih obiskala in gledalcem predstavila trideset pomembnih kulturnih spomenikov na Slovenskem in v zamejstvu. Cerkve, ki so jih naši predniki zgradili na odmaknjenih vzpetinah, so bile nekdaj znane božje poti, danes pa so zlasti cilj pohodnikov in kulturnih turistov. Zato so na teh simbolnih točkah ustvarjalci želeli povezati preteklost in tradicijo ter sedanjost in sodoben utrip. V zaključni oddaji bo avtor in voditelj Andrej Doblehar predstavil, kako je serija nastajala ter povzel zgodbe romarskih cerkva in razvoj slovenske likovne umetnosti skozi stoletja. Pri realizaciji zaključne oddaje so sodelovali režiserji Aleš Žemlja, Ita Obersnu in Boštjan Vrhovec.
Kum je najvišja gora Dolenjcev in Zasavcev, zato ga imenujejo tudi ‘’Dolenjski Triglav’’, danes so na vrhu cerkev sv. Neže, planinski dom in oddajnik RTV Slovenija. Po starem izročilu je sv. Neža bivala v Kostanjevici na Krki, vendar je nato odšla na Kum in domačini iz Kostanjevice vsakih sedem let poromajo na Kum in prinesejo novo obleko za kip svetnice. Tudi letos so izpolnili stoletno zaobljubo na Kumsko nedeljo. V oddaji bomo predstavili zlasti etnološko izročilo o sv. Neži ter povezali Kostanjevico in Kum, obiskali pa bomo tudi druge kraje na Kumljanskem.
400 let mineva od smrti enega največjih dramatikov Williama Shakespeara. Ob tej priložnosti je šest televizijskih hiš, članic EBU, pripravilo mednarodni koprodukcijski glasbeni projekt. Posnelo je sedem glasbenih videospotov, ki jih je navdihnila Shakespearova umetnost. Televizija Slovenija se je odločila za video upodobitev soneta 130 Ne, ona nima žametnih oči, ki ga je prevedel Janez Menart. Glasbo za video je napisal Janez Dovč, ki jo izvaja ob Triu Reverie, Gregorju Volku in Goranu Krmacu, poskrbel pa je tudi za elektroniko in umetniško vodstvo. V videu kratka odlomka iz Hamleta in Kakor vam drago interpretira dramska igralka Polona Vetrih, na glasbo pa pleše Staša Tušar, naša mlada evrovizijska plesalka, ki je lani na EBU tekmovanju osvojila drugo mesto. Scenarij za video je pripravila režiserka Barbara Zemljič: Urednica koprodukcijskega sodelovanja in video spota je Danica Dolinar.
Neveljaven email naslov