Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Nacistično taborišče sovjetskih vojnih ujetnikov Stalag XVIII D Melje v Mariboru. Od septembra 1941 do marca 1942 je v nekdanjih carinskih skladiščih, ki so jih Nemci spremenili v nacistično taborišče umrlo okrog 5000 sovjetskih ujetnikov. Veliko jih je že umrlo med potjo. Izmučeni, bolni, premraženi, sestradani ujetniki so umirali v strahovitih razmerah.
Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.
Bosanski planinski konj je avtohtona pasma na Balkanu in predstavlja najznačilnejši tip majhnega konja na Balkanu. Ta konj je imel v preteklosti izjemno pomembno vlogo na območju nekdanje Jugoslavije in tudi v drugih državah. Danes je ta pasma konj kritično ogrožena, saj je trenutno za nadaljnjo vzrejo na voljo le nekaj več kot sto plemenskih živali. Za ohranitev pasme si prizadeva 45 rejcev v okviru Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj. V filmu želimo osvetliti pomen pasme in prizadevanja za njeno ohranitev. Avtorica oddaje je Mojca Recek. Vabljeni k ogledu.
Ob 300 letnici rojstva habsburške cesarice Marije Terezije je pod okriljem Deželnega sedeža RAI Trst in projekta čezmejne televizije Lynx, nastal zanimiv dokumentarni film. Posneli so ga v Trstu, Gorici in na Dunaju. V njem se prepletajo zanimive informacije o vlogi Marije Terezije pri razvoju Trsta, Gorice in okolice. Videli pa boste tudi nekatere dragocenosti, ki niso vselej na ogled javnosti.
Obiskali smo Jahalni center Lippit v Turnišču na Ptuju, kjer nadaljujejo tradicijo konjereje in konjeniških športov. S člani Društva študentov naravoslovja smo preučevali živalski svet v Treh ribnikih in na Piramidi v Mariboru. Spoznavamo eno najbolj barvitih predstavnic žoln – zeleno žolno. Predstavljamo projekt socialne aktivacije v okviru CPU Ormož, imenovan »Živa sreča – Pikapolonica«. Občudovali smo labodje mladiče v urbanem in ruralnem okolju. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
V stari prleški hiši je Anka Alt našla posodo za shranjevanje mesa. Z nje je pometla pajčevino in jo postavila na stopnišče ob glavni cesti. Vanjo skupaj s hčerko Nastjo zasaja starejše in modernejše okrasne rastline, ob tem pripoveduje zgodbo o cvetličnem okrasju stare hiše.
Martin Veselko pri vrtnarjenju prisega na hranilno moč komposta. Uporablja ga tudi na novem vrtu, tokrat ga je dodal v jamice za paradižnik.
Staro Goro pri Semiču so v drugi polovici maja odišavile vrtnice. Več kot 200 jih je zacvetelo v nasadu družine Slapnik.
Mesečna oddaja namenjena čezmejnim temam, koncertom, dokumentarcem ter prenosom dogodkov, ki je plod sodelovanja s sedežem RAI iz FJK.
Trasmissione mensile dedicata all'informazione transfrontaliera nonche' a concerti, documentari ed eventi in diretta prodotti in collaborazione con la sede RAI del FVG.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Ekipa TV Slovenija- sttudio Maribor. Snemalec Robert Kranvogel in novinar Marjan Šrimpf, je obiskala mlado republiko Zahodno Samoo v Polineziji. Gre za dva malo večja vulkanska otoka, ki sta zanimiva predvsem za popotnike iz Severne Amerike in Avstralije. Samoa ponuja še neokrnjeno naravo, izjemne plaže in sorazmerno nizke cene. Nekoliko večje mesto je le prestolnica Apia, povsod drugod pa so le manjša naselja, kjer žive domačini podobno kot v plemenskih skupnostih, ki jim načeljuje »chif of the village«. Obiskovalci imajo na volje dva hotela visoke kategorije in več turističnih naselij na kolih tik ob obali. Včasih je tam bivanje lahko nevarno, saj je otok jeseni leta 2010 prizadel cunami in je takrat umrlo 1020 ljudi. Cunami so skupaj z našo ekipo pričakovali tudi 11. Marca 2011 po potresu na Japonskem, a na srečo kljub rdečemu alarmu v celotnem Pacifiku visokih valov takrat ni bilo. Tudi o tem in lepotah Samoe govori film naše mariborske ekipe.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Na dan 8. junija imamo Slovenci državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, posvečen pa je osebnosti, ki nam je dala prvo knjigo – takrat slavimo Dan Primoža Trubarja. Z njegovim delom in vplivom sta nerazdružljivo povezana še en Štajerec – v Brestanici rojeni Adam Bohorič, ki nam je dal prvo slovnico, in Kranjec, v Krškem rojeni Jurij Dalmatin, ki je prvi v slovenščino prevedel celotno Biblijo. O pomenu teh mož za slovensko kulturo in narodovo identiteto smo se pogovarjali z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, in Vojkom Pogačarjem, akademskim slikarjem in kiparjem.Vabimo vas, da si Omizje ogledate nocoj, v sredo 3. junija ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.
Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.
