Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
V hišnem kinu Avstrijskega filmskega arhiva na Dunaju so sinoči odprli največjo retrospektivo slovenskega filma v Avstriji. V mesecu dni bo skupno na ogled 34 slovenskih filmov. Bili smo na koncertu avstrijskega glasbenika, izvajalca in akuzmatičnega skladatelja Thomas Gorbacha, ki so se mu pridružili gostujoči umetniki: Andrej Kobal, OR poiesis in tonota. Prisluhnili pa smo tudi vaji za današnji koncert Slovenske filharmonije iz cikla Sodobne orkestrske skladbe.
- ülésezett a Dobronak Községi MÖNK Tanácsa;
- Nők az irodalom birodalmában;
- a Muravidéki Magyar Ifjúsági Szervezet kvízjátéka;
- Mozgásterápia a tanulási nehézségek megelőzésére és leküzdésére;
- a magyar nemzeti divat története;
- Iskolapad: a szülők szerepe a pályaválasztásban.
Vsebina oddaje:
- seja Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Dobrovnik;
- Ženske v kraljestvu literature;
- kviz Pomurskega madžarskega mladinskega društva;
- Gibalna terapija za preprečevanje in premagovanje učnih težav;
- zgodovina madžarske narodne mode;
- Šolska klop: vloga staršev pri izbiri poklica.
Z vodjo Centra za mačjo kulturo – Minami KAT , smo se pogovarjali o skrbi za starejše mačke. Ozrli smo se v zgodovino ponovne doselitve risov v slovenske gozdove, za tem, ko so veljali za pri nas že izumrlo vrsto. O usodi hrtov smo se pogovarjali s prostovolko društva Hrtji svet, ki se je pravkar vrnila z obiska zavetišča za hrte na Irskem. Obiskali smo ljubitelja pritlikavih koz, ki včasih prevzame tudi vlogo skrbnika pravkar skotenih kozličkov. Opozarjamo na opazovanje preleta žerjavov, ki se prav te dni prek Slovenije vračajo iz prezimovališč na gnezditvena območja Severne Evrope. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Ljudje, ki zbolijo za Parkinsonovo boleznijo, med drugim postopoma izgubijo zmožnost kazanja čustev z izrazi na obrazu. Pravijo, da zamrznejo. Namizni tenis jim pomaga, da se začnejo znova smejati. Dokumentarec govori o pozitivnih učinkih igranja na bolnike. Vrhunec je svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je Slovenija v dveh kategorijah osvojila naslov svetovnega prvaka. Pri nas je za razvoj tovrstne terapije za bolnike s Parkinsonovo boleznijo zaslužen Vinko Kurent, vodja štajerskega dela društva Trepetlika. Pomembno vlogo v tej uspešni zgodbi pa ima tudi Gregor Komac, vrhunski igralec in trener bolnikov s to boleznijo.
V oddaji Dobro jutro bomo govorili o položaju kmečkih žensk, njihovih pravicah in delu, v rubriki Svetujemo se bomo posvetili prehrani starejših, spomnili vas bomo na skrb za čisto okolje in pomladanske čistilne akcije, naučili se bomo izdelati šopek za materinski dan, povabili pa vas bomo tudi na tisoči koncert skupine MI2.
Oddajo Brez meja/Határtalan pripravljamo v sodelovanbju s TV-studiema v Sombotelu in Novem sadu. Gre za projekt čezmejne televizije. Vsak studio prispeva za skupno oddajo 10 minut programa.
A Határtalan című műsor határon átnyúló koprodukciós adás, melyben a Lendvai Tévéstúdió riportjai mellett az Újvidéki Televízió, a Szombathelyi Televízió, a Keszthelyi Televízió és az Erdélyi Magyar Televízió riportjait közvetítjük.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Hlapcu v kresni noči v škorenj padejo čudežna semena praproti, zaradi katerih lahko razume živalsko govorico. Tako izve, da naj bi prihodnjo pomlad ob delu na njivi kača ugriznila gospodarja, in mu zaradi čudežne moči praprotnega semena tudi reši življenje. A hlapec za seme v škornju sploh ni vedel in če bi vedel, verjetno ne bi razumel govorice živali. Kdo ve ...
Neokrnjena narava nam nudi ogromno zdravilnih in tudi zelo hranilnih rastlin. Težava je v tem, da jih slabo poznamo. Otroka bosta pripravljala čudovit napitek. Seveda bo Prunelius Cmok priskočil na pomoč tako z receptom kot opozorilom, na kaj je potrebno paziti, da ne bo, bognedaj, kaj narobe.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V Tarči - zahteva slovenskega nevrokirurga za nakazilo honorarja v Hongkong odpira številna vprašanja. Kaj so v Kliničnem centru vedeli, kako razširjena je taka praksa, kakšno je ozadje te afere in kakšen politični kontekst? Objavljamo nove informacije in nova pričevanja.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Oddajo Brez meja/Határtalan pripravljamo v sodelovanbju s TV-studiema v Sombotelu in Novem sadu. Gre za projekt čezmejne televizije. Vsak studio prispeva za skupno oddajo 10 minut programa.
A Határtalan című műsor határon átnyúló koprodukciós adás, melyben a Lendvai Tévéstúdió riportjai mellett az Újvidéki Televízió, a Szombathelyi Televízió, a Keszthelyi Televízió és az Erdélyi Magyar Televízió riportjait közvetítjük.
Tokratni gost intervjuja je profesor dr. Žiga Turk, eden najbolj pronicljivih in avtonomnih komentatorjev našega časa, ki z inženirskim načinom razmišljanja prinaša svežino v slovenski medijski prostor.
Z voditeljem dr. Jožetom Možino sta se v uvodu posvetila komentarju delovanja aktualne vlade. Gost je menil, da je vlada neuspešna, saj razen velikih besed ni izpolnila še nobene za državljane pomembne predvolilne obljube. Kriza v zdravstvu se je še poglobila in obljube »v 30 dneh do specialista« se za zdaj kažejo kot groteskne. Dr. Turk neučinkovitost vlade pripisuje tudi dejstvu, da gre za novo politično sestavo, ki je podcenila pomen političnih izkušenj. Komentiral je zadnje nastope premierja Goloba; zdijo se mu ponesrečeni, ko vabi neuspešne gospodarstvenike, naj se zaposlijo v javnem sektorju. Gost med drugim pravi: »Bodimo realni: večino časa se ta vlada ukvarja z javnim sektorjem, kako bo uredila plače in podobno, z gospodarstvom pa zelo malo. Rešitev iščejo v povečanju državne uprave in zvišanju davkov.« O zadnji napovedi premierja, da bo Slovenija vlagala tudi v vesoljski program, pa dr. Turk pravi: »Vesoljski program? Na neki način je fino slišati 'vesoljski program', ker on ima partnerje v vladi, ki imajo v programu vrtičke pred šolami in stanovanjskimi bloki za samooskrbo, zato je ideja o vesoljskem programu veliko boljša kot pa vrtički, čeprav je utopična.«
V nadaljevanju je gost veliko pozornosti posvetil zahodni ideologiji WOKE, ki z redefinicijo
družine in spolne identitete ruši civilizacijske pridobitve in vpliva tudi na delovanje slovenske skrajne levice. Ob tem je podal definicijo konservativizma, ki po njegovem mnenju temelji na pravilih in evoluciji ter je temelj civilizacije.
Sedanji vladi zameri, da govori o pobiranju davkov in trošenju, ne pa o tem, kako prihraniti, ustvariti več, da bi lahko vsi skupaj bolje živeli. V tem smislu vidi dve Sloveniji, eno podjetniško, marljivo in potrpežljivo, in drugo, ki je bolj usmerjena v pričakovanje in zahteve, kaj še lahko dobijo od države.
Dr. Žiga Turk se je dotaknil tudi, kot pravi, sramotnega t. i. mirovniškega pisma dvojice bivših predsednikov države, rektorjev, športnikov o vojni v Ukrajini. Pismo je bilo namenjeno zgolj slovenski javnosti. Turk opozarja na redek primer, ko so morali veleposlaniki evropskih držav poučiti slovensko levo elito, kdo je v tej vojni okupator in kdo žrtev ter katera je prava stran.
Gost opaža, da so ukinjanje Muzeja osamosvojitve, pogreb šefa Udbe z državnimi častmi in podobno primeri vračanja v preteklost in predvsem opravičevanje zločinov in sovraštva, ki jih je v času vojne in po njej zakrivil komunistični režim.
Po nastopih v smučarskem teku in skokih bodo na znamenitem Holmenkollnu nad Oslom od četrtka do nedelje na zaključku tekmovanj za svetovni pokal nastopali še biatlonke in biatlonci.
Med 30 reprezentancami bo s popolno ekipo tekmovala tudi Slovenija, ki se v obeh kategorijah bori za izboljšanje lanskih uvrstitev v svetovnem pokalu.
V četrtek bo sprint, ki bo dal izhodišča tudi za sobotno zasledovalno tekmo. Nastopil bo tudi Johannes Tignes Bø, ki si je že pred dnevi zagotovil skupno zmago v svetovnem pokalu, zaradi bolezni pa pred tenim ednom na Švedskem ni nastopal. Letos je Johannes Tignes Bø dobil vseh šest sprintov za svetovni pokal.
Na finalu sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju ima možnost nastopa najboljših 25 smučark v seštevku posamezne discipline, vse smučarke, ki so v sezoni skupaj zbrale več kot 500 točk, in mladinska svetovna prvakinja v posamezni disciplini. Soldeu bo finale sezone gostil drugič, prvič ga je leta 2019.
Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju po štirih letih spet gosti Andora. Smučarji bodo na progi v Soldeuu tekmovali od srede do nedelje. Najprej sta na sporedu hitri disciplini, konec tedna še tehnični. Na moški strani bo za Slovenijo najpomembnejši veleslalom v soboto, ko bo Žan Kranjec poskušal obdržati skupno tretje mesto v tej disciplini.
