Ogledali smo si komedijo Slamnik, ki jo je z ansamblom Mestnega gledališča ljubljanskega na oder postavil režiser Diego de Brea in prebrali prevod romana Petra Handkeja Moje leto v nikogaršnjem zalivu. Razkrili bomo ime letošnje dobitnice Borštnikovega prstana in si ogledali razstavo ob 50-letnici razvoja tovarne malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij, ki je največji tovrstni obrat v Evropi.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Četrtkovo oddajo Dobro jutro bomo začeli z idejo za zajtrk. Podali vam bomo nekaj predlogov za poletno branje in preverili mite in resnice o sadju. Svetovali bomo o prevzgoji psov, v studio pa prihajata tudi evropski prvakinji - slovenski kajakašici Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman. Zanimive prispevke pripravljajo tudi naši primorski in štajerski kolegi.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Orlando odkrije, da se med Pietrom in Nunzio nekaj plete, pa tudi Cristiana sumi, da ji Pietro nekaj prikriva. Pietro in Nunzia se zato odločita, da bosta svoje strasti zatrla. Rita in Valeria na preiskavi izvesta, da je z otrokom vse v redu, vendar Rito začne skrbeti, kako bo prihod otroka vplival na njuno razmerje, saj ji država kot partnerki ne priznava pravic do otroka. Umberto premaga strah pred vodo in sede v kajak. Angelica skuša zatreti čustva do Orlanda, vendar ji glas pokojnega moža svetuje, naj tega ne počne.

Fotografiranje je danes postalo sestavni del našega življenja. Fotografiramo svoje bližnje, pomembne dogodke, hrano, sebe. In tako nastanejo sebki, jazki, svojki, fotografski avtoportreti. Selfiji! Selfije popravljamo, olepšujemo in iz njih odstranimo vse, česar ne maramo. Nekaterim se tako zdijo izraz naše samovšečnosti, drugi vidijo v tem priložnost za samopromocijo, spet tretji način, kako se za trenutek iztrgati iz neusmiljenega kolesja časa in minljivosti. Selfiji kot fenomen mlajših in starejših ter krik novodobnega imperativa biti navzoči in videni.

Dve najlepši dami z vrtičkov družno padeta v nezavest : le zakaj? Pobegli morilec seje strah po celi deželi, tudi na vrtičkih. Hrabrost vrtičkarjev je na hudi preizkušnji ob pojavu možakarja s korenjem in nožem. Profesor Zver je prepričan, da bi neodvisni samci morali uživati svojo samoto. Po trudapolnih rekreativnih izkušnjah mu mora Tone dati prav, saj telovadba ni dober afrodiziak.

Dokumentarni film Zavržene tačke z različnih zornih kotov osvetli reševanje problematike zavrženih živali. Nazorno prikaže in razloži delovanje zavetišč, postopek posvojitve, sterilizacijo ter pomen ozaveščanja o primerni skrbi za čuteče živo bitje. Za dejstvom, da potepuških živali v Sloveniji praktično ni, se skriva veriga delovnih ljudi, ki vsakodnevno skrbijo, da živimo v človeku in živali prijazni deželi.

Slab mesec pred uradnim prevzemom predsedovanja Svetu Evropske unije se v Ljubljani vrstijo kolone državniških limuzin: opazen znak, da Slovenija postaja središče, morda bolje vozlišče evropske politike. Predsedovanje Svetu EU morda ni več, kar je bilo. Skoraj sanjskega prvega predsedovanja Slovenije leta 2008, ko nas je ameriški predsednik na Brdu spremenil v košček nebes in predsedniku Putinu pogledal v oči ter ugledal dobrega človeka, zelo verjetno ni mogoče ponoviti. A še posebej za majhne članice, kot je Slovenija, okrog katere se ne vrti evropsko politično vesolje, je predsedovanje priložnost, da se izkaže, kar koli že to za koga pomeni. A ko predsedniki odidejo, ko kamere ugasnejo, postane predsedovanje veliko več kot usmeritve, prednosti, načela. Je konkretno, vsebinsko, intelektualno zahtevno delo; vodenje in usmerjanje zapletenih procesov v sedemindvajseterici, ki povzročajo tudi resna trenja, saj ogrožajo interese ter zahtevajo klasične evropske kompromise. Izkušnje učijo, razmere, svetovne in evropske, so zelo aprilske. Kot vse predsedujoče države si bo tudi Slovenija konec leta globoko oddahnila, če se v njenem času ne bo zgodilo kaj, zaradi česar lahko od predsedovanja svetu Evropske unije ostane veliko manj, kot načrtujemo.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Severnjaško gostoljubje
Adam gosti večjo družbo in mimogrede pikro pripomni, da se Joel vedno znajde. Maggie mu naslednji dan razloži, da je pripomba letela na to, da nikoli ne pripravi večerje za druge. In da severnjaško gostoljubje izhaja še iz časov, ko ni bilo dovolj hrane. Joel se odloči, da bo pogostil prijatelje. Chris dobi sporočilo, da je poslušalec Edgar naredil samomor zaradi pesmi v njegovi oddaji. Odloči se, da bo predvajal samo neoporečno glasbo.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1994
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Ena pomembnejših lekcij trenutne epidemije je tesna povezava med zdravjem, gospodarstvom in naravo. Naravo moramo zaščititi, sicer tvegamo, da izgubimo biotsko raznolikost, ki bogati naš svet in naše življenje. To trditev podpira tudi gostja oddaje, krajinska arhitektka Veronika Srebrnič. V prispevkih pa o 35-letnici hude nesreče v nuklearki v Černobilu, ki se je tudi v naših krajih marsikomu neizbrisno vtisnila v spomin, o posledicah pandemije na socialni ravni, ki se jasno vidijo v porastu obiska centrov Karitas. S kamero smo šli v župnijski center v Štandrežu. Iz Benečije pa prispevek o Gianniju Osgnachu, umetniku, dizajnerju in Benečanu, ki se je po letih bivanja v Milanu in Mantovi ponovno vrnil v Benečijo, čeprav je ni – kot pravi sam – nikoli zares zapustil. Vodi Alenka Florenin, uredništvo Mairim Cheber, Alenka Florenin, Jan Leopoli, Živa Pahor in Lucija Tavčar. Režija Živa Pahor.

Az adás tartalma:

- közös ének a nemzeti összetartozás napján (Keszthelyi Televízió);
- a megújuló energiaforrások használata (Lendvai Tévéstúdió);
- Székely Vágta (Erdélyi Magyar Televízió);
- Vándorló kövek mozgalom (Újvidéki Televízió);
- Nina és Emil – komáromi mesekönyv (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál);
- az Angyalka programmal a kutyusoknak segítenek (Szombathelyi Televízió);
- a Golubov-farm (Újvidéki Televízió).

Vsebina oddaje:

- skupno petje ob dnevu narodne povezanosti;
- uporaba obnovljivih virov energije;
- Sekeljski galop;
- svetovno gibanje Potujoči kamni;
- knjiga pravljic z naslovom Nina in Emil;
- pomoč psom v sklopu programa Angelček;
- družinska kmetija Golubov.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Se spomnite svoje prve računalniške igrice? Ali pa najljubše? V računalniških igrah je ogromno znanosti. Posnemati znajo gibanje ljudi in fizikalne zakone. Pri igrah pa ne gre vedno le za užitek igranja. Rok Turk, državni prvak v reliju, nam je predstavil svoj simulator vožnje, ki popolnoma posnema ravnanje njegovega pravega dirkalnika. S simulatorjem opravlja treninge vožnje in testira različne nastavitve vozila.
Pri igranju nekaterih iger lahko ljubiteljski igralci pomagajo reševati svetovne probleme, na primer sodelujejo pri iskanju tridimenzionalnih proteinskih struktur za potencialna zdravila. Navidezna resničnost postaja čedalje manj navidezna.

Vsaka tretja ženska je kdaj doživela fizično in/ali spolno nasilje. Skoraj vsaka druga ženska je že doživela psihično nasilje. Vsak dan 137 žensk ubije kak član njihove družine. Manj kot 40 odstotkov žensk, žrtev nasilja, poišče pomoč. Konvencija Svéta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, znana tudi kot Carigrajska ali Istanbulska konvencija, je prva mednarodno zavezujoča listina, ki države podpisnice obvezuje k preprečevanju in inkriminaciji vseh oblik nasilja, zaščiti žrtev in kazenskemu pregonu storilcev. Zakaj tak dokument potrebujemo tokrat v oddaji Na kratko.

Konrad se zbudi sredi naliva. Kasijo prosi, da bi se šla igrat v dežju, a Kasija ne želi iti nikamor. Konrad tako dolgo vztraja, da jo prepriča. A kmalu postane jasno, da se sladkosnede poletuše vrečarice in dež ne ujemajo. Pravzaprav Kasijo dež prav žalosti. Konrad spozna, da stvari, ki se zdijo njemu zabavne, niso nujno zabavne tudi drugim.

Povodna konja opazujeta tjulnja, ki tekmujeta v usklajenih skokih na prožni ponjavi. Jima bosta kos?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Tarči o načrtovanem podržavljenju slovenskih hotelov. Kolikšne investicije so predvidene in kakšne so realne številke? Bo to nov poligon za politično kadrovanje, črpanje denarja iz turističnih organizacij in še ena ponesrečena zgodba?
V Globusu o Japonski, razpeti med olimpijskimi sanjami in epidemično stvarnostjo. Tokio kljub nezadovoljstvu japonske javnosti čez mesec dni pričakuje športnike z vsega sveta. Kdo odloča o tem? Bodo olimpijske igre, kakršnih še ni bilo, resnično luč na koncu pandemskega predora?
V Točki preloma o vplivu epidemije covida 19 na nepremičninski trg v Sloveniji. Zakaj se cene stanovanj pnejo v rekordne višave in kdaj se bodo ustalile? Kako delo na daljavo vpliva na vrednost in višino najemnin poslovnih nepremičnin?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Cankarjevem domu smo si ogledali komično opereto Kandid skladatelja Leonarda Bernsteina, ki je nastala po Voltairovi noveli Kandid in optimizem. V njej se Voltaire postavi po robu filozofski teoriji Leibnitza, ki meni, da naj bi živeli v “najboljšem vseh možnih svetov”. Na letnem vrtu Gala hale na Metelkovi pa smo poslušali LP album Izvir istoimenske zasedbe iz leta 1977, ki velja za izjemno redek primerek med zbiratelji vinilnih plošč. V Aksiomi som si ogledali razstavo Everything Must Go domačega anonimnega kolektiva Smetnjak, ki že več kot desetletje format memov spaja s teorijo in umetnostjo, v galeriji Photon razstavo srbske vizualne umetnice Olje Triaške Stefanović, v galeriji P74 pa domače ustvarjalke Maruše Sagadin.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pred 200 leti je bila Ljubljana štiri mesece središče evropske diplomacije, saj je v njej potekal kongres Svete alianse, zveze monarhov, ki so želeli preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kako je zasedanje potekalo, smo se pozanimali v Mestnem muzeju, kjer pripravljajo tudi razstavo na to temo. Razvoj gospodinjske tehnike je sedaj mogoče videti v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Tam so odprli razstavo ob 50-letnici razvoja tovarne malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij, ki je največji tovrstni obrat v Evropi. Od kultne Gorenjeve stenske tehtnice pa do inovativnih kuharskih robotov, ki so vplivali na organizacijo in kreativnost v naših kuhinjah. Glasbenik Vasja Vipotnik, bolj znan kot trnovski reper Skova, je po dolgih letih izkušenj na prizorišču hip hopa ustanovil skupino Skovani in samozaložil avtorski prvenec Theatrum, ki že žanje odlične kritike, saj Skova v pripovedi kaže "brutalno širino, združuje mentalno veščino z verbalno ostrino v genialno spojino, intelektualno lastnino, ki je ne dobiš z materialno dobrino", kot pravi v skladbi Rap Michelangelo. Nov projekt pa je hommage Trnovemu, ki je tokrat kraj srečnega imena, čeprav se ni izognilo procesu gentrifikacije, in raznovrstni druščini, ki tvori trnovsko skupnost. Izar Lunaček je doktor filozofije, akademski slikar, ilustrator in stripar, vendar ne nujno, da v tem vrstnem redu. V zadnjem času je najbolje poznan kot stripovski aktivist, ki je zagrešil festival stripa Tinta, vodi pa tudi atelje in striparnico Stripolis, kjer je ob svoji dvajsetletnici priredil krajšo razstavno retrospektivo dosedanje striparske poti.

Avtorji so se lotili projekta, za katerega so kar petnajst let zbirali informacije o življenju in umetnostni dediščini največjih likovnih umetnikov. Vedno so bili prisotni na otvoritvah razstav in gledalec dobi občutek, da je del občinstva, del vodenega ogleda po muzejih in galerijah. Poleg tega so opravili številne intervjuje in raziskali življenja umetnikov ter jih spretno vpletli v epizode. Daljše različice epizod (90 minut) z velikim uspehom predvajajo v kinematografih po vsem svetu.

Impresionisti in njihov mecen
Pariški trgovec z umetninami Paul Durand-Ruel je odločilno prispeval k razmahu impresionizma, saj je odkupoval dela Maneta, Renoirja, Degasa, Moneta in drugih slikarjev, ko so bili tarče posmeha. Njihove slike živih barv, ki so pogosto nastajale na prostem, so se močno razlikovale od zgodovinskih in verskih prizorov, ki so jih bili ljubitelji umetnosti vajeni v drugi polovici 19. stoletja. Zato so jih na tradicionalnih razstavah zavračali, Durand-Ruel pa je poskrbel, da so postopoma vendarle našle kupce. Po letu 1880 mu je zanje uspelo navdušiti celo Američane, ki so bili za novo umetniško smer veliko bolj odprti kot Evropejci. Tako je bil ameriški Metropolitanski muzej celo prvi, ki je razstavil kakšno impresionistično sliko.

producent in režiser: Phil Grabsky

Se spomnite svoje prve računalniške igrice? Ali pa najljubše? V računalniških igrah je ogromno znanosti. Posnemati znajo gibanje ljudi in fizikalne zakone. Pri igrah pa ne gre vedno le za užitek igranja. Rok Turk, državni prvak v reliju, nam je predstavil svoj simulator vožnje, ki popolnoma posnema ravnanje njegovega pravega dirkalnika. S simulatorjem opravlja treninge vožnje in testira različne nastavitve vozila.
Pri igranju nekaterih iger lahko ljubiteljski igralci pomagajo reševati svetovne probleme, na primer sodelujejo pri iskanju tridimenzionalnih proteinskih struktur za potencialna zdravila. Navidezna resničnost postaja čedalje manj navidezna.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.