Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

*****

Meja med slengom in argojem je precej zabrisana. Argo je specifičen, celo tajni govor, ki ga ljudje uporabljajo, da jih drugi ne bi razumeli, sleng pa je način govora iste generacije, ki omogoča večjo, bogatejšo izraznost in nemalokrat prehaja meje spodobnega. S slengom se govorci upirajo avtoriteti in podirajo tabuje. Nanj vpliva to, kar je trenutno aktualno, zato se od vseh interesnih govoric najhitreje spreminja.
Našo pozornost je pritegnila Izola s svojim slengom, katerega slovar sta sestavila in uredila mlada Izolčana MIRNA BUIĆ in ERIK TOTH. Tudi izolski sleng je zaživel na Facebooku in se zaradi izolske srčnosti in medsebojne povezanosti razvil v dobrodelni projekt. Za Izolane je namreč kljub večkulturnosti značilen močan lokalpatriotizem, ki je temelj za razvoj izolskega slenga. Ta je kombinacija slovenščine, italijanščine in jezikov nekdanje Jugoslavije, ki najslikoviteje živi med tamkajšnjimi nogometnimi navijači RIBARI, potomci delavskega razreda, ki se je v času Delamarisa, Mehanotehnike, Stavbenika, Ladjedelnice ... s trebuhom za kruhom priselil z Balkana.
Predstavnik mlajše generacije Ribarov je tudi bratranec RUDIJA BUČARJA, izolski raper DRILL, ki rapa v izolskem slengu.
Eden najbolj prepoznavnih Izolanov DRAGO MISLEJ - MEF nam je razložil, da je Izola Jugoslavija v malem, Ribari pa njeni potomci, katerih slogan »Ljubimo tebe več kot sebe« najlepše oriše pripadnost Izolčanov temu nekdaj ribiškemu mestu.
Dokumentarni film nam izolski sleng poleg odlične glasbe približa tudi z animiranimi ilustracijami mlade avtorice MINE PAVLIN NARDIN, ki je z zabavnimi karakterji klepetavih golobov oz. mestnih ptičev upodobila samosvojo identiteto urbane mladine.

Ukrajinska kuhinja spada med dvajset najboljših kuhinj sveta . Ukrajina je država, v kateri se starodavne tradicije srečujejo s svobodnim duhom Kozakov, zahod z vzhodom. Razteza se od Črnega morja, preko obsežnih step in planot, ki jih prečkajo Dnjeper, Dnjester in druge reke, vse do Karpatov na zahodu.
V tokratni oddaji bomo pripravili njihovo tradicionalno jed imenovano Boršč. Kot priloga boršču se dobro podajo skutini »Vareniki«, a ker ata in vnukinja ne bosta imela dovolj časa za izdelavo le - teh, bo vnukinja ''skočila '' v pekarno po skutine štruklje, ki po svojih sestavinah podobni »varenikom« . V jedilnem kotu se bo atu, vnukinji ter babici bo pridružila imenitna Ukrajinska gostja .

Miško preboleva norice, Meta ponesreči med likanjem uniči Danino najljubšo obleko. Meta se pripravlja na poročno potovanje, ampak se zaplete s plačilom potovanja, ker ni vajena kartičnega poslovanja. Rogljeva ji pomaga pri računalniškem nakupu. Dana je za ples zmenjena s Samom, ampak se premisli, ko jo obišče Gregor, v katerega je noro zaljubljena. Vanj se zagleda še Zarja.

Kaj neko ozdravitev določa za čudežno? Kakšna je pot do uradne potrditve čudeža v Rimskokatoliški cerkvi? Lahko čudeže razjasni znanost? Odgovore na ta vprašanja poskuša ponuditi francoska dokumentarna oddaja, ki se osredotoča na izjemne ozdravitve v Lurdu, v enem izmed najbolj obiskanih romarskih središč na svetu.

THE MYSTERIES OF LOURDES MIRACLES / Francija / 2019 / Režija: François Barré

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kako dobro v resnici poznamo zgodbo morda najbolj čaščene ženske v zgodovini? Kaj predstavlja lik Marije v krščanski veri? Ali so evangeliji edini vir informacij o njenem življenju? Dokumentarna serija v dveh delih z rekonstrukcijami dogodkov, pričevanji antropologov, raziskovalcev Svetega pisma in teologov poskuša osvetliti Marijine skrivnosti.

2. del: Več kot mati
Drugi del dokumentarne oddaje o Mariji se posveča njeni dvojni vlogi: Jezusove matere in njegove učenke. Skromne opise Jezusovega otroštva v kanoničnih evangelijih dopolnjujejo apokrifni spisi. Biblicisti poudarjajo, da evangeliji niso zgodovinski zapisi, ampak teološki. Marija je včasih le stežka razumela Jezusa in njegovo poslanstvo, vendar ga je neomajno ljubila. Njegove besede so jo gotovo kdaj prizadele, zlasti ko je rekel, da je njegov brat, sestra, mati ta, kdor uresničuje Božjo voljo. Ko je Jezus v Kani naredil prvi čudež, je imela Marija pri tem pomembno vlogo, saj se je uklonil njeni prošnji. Ko je umrl, je izgubila sina in učitelja. Sveto pismo Marije po binkoštih ne omenja več. Kje je živela? Kdaj in kako je umrla? Vemo, da je živela z Jezusovim učencem Janezom. Obstajata dve hipotezi: po prvi naj bi živela v Jeruzalemu, po drugi pa v Efezu. Cerkev je dolgo molčala o koncu Marijinega življenja, dokler ni papež Janez Pavel II. dejal, da če je umrl Jezus, je gotovo umrla tudi njegova mati in bila po smrti vzeta v nebesa, kjer posreduje med Bogom in ljudmi.


MYSTERIES OF MARY / Italija / 2018 / Režija: Alessandra Gigante

Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

A Nagyító alatt című adásban a 2022-es év jeles évfordulóit vesszük sorra.

V oddaji Pod drobnogledom bomo nanizali pomembne obletnice v letu 2022.

V božični oddaji ne manjka prazničnega vzdušja in prav posebnih gostov, za naelektrenost pa poskrbijo tudi tekmovalci Ema, Miha in Mark iz OŠ Dolenjske Toplice (rumeni) ter Laura, Zarja in Tian iz OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica (vijolični). Stavčne napake takoj prepoznajo, selfiji, ključniki in kriptovalute so zanje vsakdanjik, brez težav pa skomponirajo tudi kranjskega petelina. In medtem, ko rumeni razbijajo led, gre vijoličnim bolje od rok načrtovanje mest. Kdo je hitrejši v zlaganju lončkov, OŠ Vojnik (Leon, Gašper, Alja) ali OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava podružnica Pragersko (Mia, Erja in Filip), pa v 10. oddaji.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

Povodna konja sta zaljubljena in njuno dvorjenje vsem na očeh zmoti tekmo v metanju diska.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Obdobje šestdesetih, sedemdesetih in začetek osemdesetih let je čas, ko postanejo stanovanjski krediti dostopnejši, gradbeni materiali bolj dosegljivi in sanje o lastni nepremičnini veliko bolj uresničljive kot kadar koli prej. Tedaj so ljudje z velikim optimizmom začeli graditi: zase, za svoje otroke, vnuke. V zidovih in strehah so puščali svoje žulje, prosti čas, svojo mladost. In tako so nastale hiše. Velike hiše. (Pre)velike. Pri gradnji so pomagali vsi: sorodniki, prijatelji, otroci. A otroci so kmalu odrasli, se odselili, ostareli starši pa hiše danes težko zapustijo, čeprav so jim prej v breme kot v ponos.

Bela in Sebastijan osupla opazujeta, ko lekarnar Feliks svojega psa pusti kar pred vrati. Odločita se, da ga bosta vzela s sabo. A Vitamin, kakor mu je ime, je prava mala nadloga, Beli in Sebastijanu povzroči cel kup preglavic …

Dragi moji, vaši, najini, njihovi en lep Čarokuhinjski pozdrav.Po slovenski kulinariki , se tokrat odpravljamo v svet, natančneje na Kitajsko. V tokratni oddaji bomo kuhali kitajske specialitete kot so : spomladanski zelenjavni zavitki iz vlečenega testa in v voku kuhano, pečeno trakci piščanca s sezamom, oreški, marinado .

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Bili smo na koncertu Akademskega simfoničnega orkestra Khmelnitske filharmonije Gospodar prstanov & Hobit v Križankah. Howard Shore, večkrat nagrajeni skladatelj filmske glasbe – med drugim za film Ko jagenjčki obmolknejo –, je tudi avtor glasbe najbolj znane upodobitve sveta hobitov in vilincev na filmskem platnu. Pogovarjali smo se z gostom festivala FEKK, srbskim režiserjem Želimirjem Žilnikom. Pripravili pa smo tudi reportažo s festivala Jazzinty v Novem mestu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Komična drama. Zabavna zgodba se osredotoča na štiri poročene pare, ki svoje cerkvene poroke postavijo pod vprašaj, zaradi zelo posebne okoliščine; »dokler vaju smrt ne loči«, pravi cerkvena zapoved. Kaj pa če je za ločitev dovolj že sodnik, ki razveljavi vašo zvezo, potem ko sodišče ugotovi, da je bil duhovnik, ki vas je poročil, lažen duhovnik? Če bi po toliko letih od poroke morali ponovno reči »da«, kako bi se vam to zdelo? Kako bi se to izteklo? Bi izkoristili drugo priložnost? Bi od nje pobegnili? Bi se ponovno zvezali in se s spoznanji iz prejšnjega, lažnega zakona, zavzeli za bolj pristno ali bolj iskreno zvezo? Vse to so vprašanja in dvomi, ki preganjajo naše junake, medtem ko se neizbežno približuje datum druge, tokrat prave poroke…

PER TUTTA LA VITA / ITA / 2021
Režija: Paolo Costella / Scenarij: Paolo Costella, Paolo Genovese, Antonella Lattanzi/ Igrajo: Claudia Gerini, Claudia Pandolfi, Carolina Crescentini, Ambra Angiolini, Filippo Nigro, Renato Scarpa, Fabio Volo, Ignazio Oliva, Euridice Axen, Pamela Villoresi, Luca Bizzarri, Ivana Monti, Paolo Kessisoglu, Gianluca Vannucci …

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Princ Olaf se vse bolj vdaja pijači. Kralj mu že leta ne dovoli drugega kot opazovati dogajanje, in to ga peha v malodušje. Norveška vlada zato sklene, da mu bo dodelila položaj vrhovnega poveljnika norveških čet. To je razlog, da znova odpotuje v Washington. Ko opazuje svojo družino, se zave, da že dolgo ni več njen del. Marta razmišlja o ločenem življenju, nato pa se vojna konča in Olaf sklene, da bo obrnil nov list in se zazrl v prihodnost. Marta se tako vrne v domovino in z možem se znova povežeta.

ATLANTIC CROSSING / Norveška, Nemčija, ZDA, Švedska, Danska / 2020
scenarij: Alexander Eik, Linda May Kallestein
režija: Alexander Eik, Janic Heen
v glavnih vlogah: Sofia Helin, Kyle MacLachlan, Tobias Santelmann, Harriet Sansom Harris, Daniel Betts, Søren Pilmark, Lucy Russell

Obdobje šestdesetih, sedemdesetih in začetek osemdesetih let je čas, ko postanejo stanovanjski krediti dostopnejši, gradbeni materiali bolj dosegljivi in sanje o lastni nepremičnini veliko bolj uresničljive kot kadar koli prej. Tedaj so ljudje z velikim optimizmom začeli graditi: zase, za svoje otroke, vnuke. V zidovih in strehah so puščali svoje žulje, prosti čas, svojo mladost. In tako so nastale hiše. Velike hiše. (Pre)velike. Pri gradnji so pomagali vsi: sorodniki, prijatelji, otroci. A otroci so kmalu odrasli, se odselili, ostareli starši pa hiše danes težko zapustijo, čeprav so jim prej v breme kot v ponos.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Bili smo na koncertu Akademskega simfoničnega orkestra Khmelnitske filharmonije Gospodar prstanov & Hobit v Križankah. Howard Shore, večkrat nagrajeni skladatelj filmske glasbe – med drugim za film Ko jagenjčki obmolknejo –, je tudi avtor glasbe najbolj znane upodobitve sveta hobitov in vilincev na filmskem platnu. Pogovarjali smo se z gostom festivala FEKK, srbskim režiserjem Želimirjem Žilnikom. Pripravili pa smo tudi reportažo s festivala Jazzinty v Novem mestu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.