Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Na kulturni praznik bomo pozornost usmerili v bodoče pesnike in pisatelje, urednike, publiciste …, ki svoj materni jezik danes gnetejo v šolskih glasilih, svoje vrstnike pa nagovarjajo z avtorskimi besedili v glasbi. Ali kot razlaga dijak PETER: »Zelo rad imam literaturo, ampak klasična ideja literata se mi vedno bolj upira. Mi smo instagramska generacija. Potrebujemo nekaj, kar zadene. To je npr. muzika, rap. Vibracija, ki povezuje ljudi. 3D-poezija, ven iz papirja!« Šolska glasila, ki jih dijaki večinoma sami urejajo in oblikujejo, so pester uvid v iskanje novih načinov literarnega izražanja mladih.
V neposreden svet svoje poezije in proze so nas pritegnili dijakinje in dijaki Gimnazije Vič ter Škofijske gimnazije s profesorico slovenščine in nagrajeno pisateljico MATEJO GOMBOC, ki poudarja pristnost intenzivnih čustev mladega človeka. Ta se zrcalijo v njihovih literarnih delih – od močnih ekspresij, s katerimi želijo raztrgati ta svet, do nežne lirike, v kateri se umikajo pred divjim tempom današnjega površnega časa: »Ko pomembno mesto v tvojem življenju zavzame umetnost, pomeni, da si pristal na globlje življenje. Da si iskalec tistega neznanega, skritega, novega. Po navadi so to neobičajne, samotne poti.«
Ilustratorka in oblikovalka Alja Horvat je že kot majhna deklica rada ustvarjala, v času študija pa je strast do umetnosti začela spreminjati v resen posel. Danes, pri komaj 26 letih, se lahko pohvali z uspešno domačo in mednarodno kariero. Med drugim je sodelovala z modno znamko Anthropologie, z Disneyem, Filo, Urban Outfitters, z Barcaffejem, Jeruzalemom Ormož. Njeno nadarjenost so opazili tudi pri reviji Forbes, kjer so jo uvrstili med trideset najboljših umetnikov in umetnic na svetu, starih manj kot 30 let. Mlada podjetnica, ki jo najbolj navdihujejo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja ter glasba iz teh časov, je leta 2021 ustvarila tudi svojo prvo modno znamko by Alja Horvat; pred kratkim (1. februarja) je predstavila tretjo kolekcijo oblačil.
V oddaji Portreti Prešernovih nagrajencev predstavljamo dobitnike najvišjih priznanj na področju kulture. Multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič sta prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Ema Kugler raziskuje različne medije in jih kot režiserka, scenaristka, kostumografka in scenografka prelije v filme. Te odlikujejo visoko estetizirane podobe in poglobljeno filozofsko preizpraševanje sveta in človeštva. Akademski slikar in profesor Herman Gvardjančič je že od šestdesetih let ena osrednjih osebnosti slovenske likovne umetnosti. Odlikuje ga raznovrsten in avtorsko izrazit opus. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, pianist in skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.
Skupino Lačni Franz je več kot štiri desetletja njenega delovanja krasila avtorska originalnost in duhovita provokativnost, s katero je navduševala tako domačo kot regionalno publiko. Nekatere njihove pesmi so kot uspešnice posameznih generacij ponarodele, zato si jih še vedno prepevajo mladi vseh starosti. S serijo poslovilnih koncertov po vseh državah bivše Jugoslavije se je od svoje publike poslovila z glasbenim programom poimenovanim Veliki finale.
Koncert je bil posnet v ljubljanski Cvetličarni 17. novembra 2022.
Režija: Urška Žnidaršič.
Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. Letošnjo zimo in pomlad bomo s strokovnjaki različnih področji iskali odgovore na izzive sodobne osebne multimodalnostne mobilnosti v pretežno urbanih okoljih, se z avtom popeljali v lepe spomine in čase, ko smo se znali odpeljati po lepih lokalnih cestah do tudi Googlu skritih domačih naravnih kotičkov. Pogledali bomo v prihodnost slovenske vozniške umetne inteligence, nadaljevali z našimi preventivnimi pobudami, testirali bomo nove zanimive avtomobile, govorili s tistimi, ki so jih zasnovali, izdelali, in tistimi, ki jih morajo prodati. S pomladjo pa prihaja pred gledalce TV Slovenija in bralce spletnega portala rtvslo.si, še nekaj prav posebnih vsebin in novosti, ki pa naj za zdaj ostanejo še presenečenje.
Ekipa testnih voznikov iz vrst gledalcev Avtomobilnosti je spet začela s svojim testiranjem. Tokrat so na poligonu Ljubečna pri Celju primerjali novega citroëna C5X z legendarnimi hidravličnimi citroëni, s CX-om, GS-om in xantio activo, poskusili so se v slalomu. Rezultati so presenetili!
Dacia je pripravila izredno zaželjeno dodatno opremo: posteljo. Velika je za dva potnika, podnevi pa jo imata pospravljeno oziroma zloženo v prtljažniku.
Vozili pa smo se tudi z ljubljanskim zelencem, LPP-jevim avtobusom, ki pa je bil tokrat zelen zaradi pogonske energije. Pogonsko elektriko mu namreč zagotavlja vodik.
Igralka Joanna Lumley obišče Pariz, Rim in Berlin, a se ne ustavi zgolj ob očitnih Eifflovem stolpu, Koloseju in Brandenburških vratih. Veličastnim mestom zleze pod kožo in razkrije njihove različne obraze.
2. del: Rim
V drugem delu si ogledamo Rim, kjer preteklost živi skupaj s sedanjostjo. Joanna nam poleg antičnih znamenitosti predstavi tudi hollywoodsko plat Rima, spozna znanega rimskega paparaca in igralko Gino Lollobrigido, obišče draguljarno Bulgari ter speče pico s slavnim rimskim kuharjem.
JOANNA LUMLEY’S GREAT CITIES OF THE WORLD / Velika Britanija / 2021 / Režija: Ewen Thompson
Skanija je najjužnejši del Švedske. V Baltskem morju, ki jo obliva, ribiči od avgusta do decembra lovijo jegulje. Posel ni donosen in preživijo le tisti, ki ulov tudi sami predelujejo.
Za Hånso Olofssona in njegovo družine so spolzke jegulje vir preživetja. Njegova žena Maria in hči Anna bosta iz njih pripravili številne jedi. Prekajene, sveže ali ocvrte, jegulje lahko pripravimo na najrazličnejše načine. Zvečer se prijatelji in družina zberejo na pravi pojedini. Za posladek pa jih čaka še specialiteta tega območja, spettekaka.
Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.
Obiskali smo Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordung. Njegovo osnovno poslanstvo je promocija vesoljskih tehnologij in manifestacija človeških dosežkov v vesolju s prepletanjem umetnosti in visokih tehnologij. Predstavljamo še zeleni komet, ki se je Zemlji približal prvič po 50 000 letih in ga najbrž ne bomo več videli. Sestavljen je iz ledu in prahu z zelenkasto avro, njegov premer pa ocenjujejo na približno en kilometer.
V Magnetu se nam bo pridružila Darja Gajšek, ki se z glasbo vrača na naše male zaslone. Pogledamo pa tudi med novice na slovenskem in tujem zvezdniškem parketu.
5. del: Izdaja
Elena sama sebi ne more več zanikati, da se med Ninom in Lilo zares nekaj dogaja. Jezi se nase, ker Lili ni nikoli povedala, kaj resnično čuti do Nina. Nino in Lila sta popolnoma prevzeta drug od drugega in sčasoma postaneta neprevidna, zato ju skupaj vidi tudi nekdo iz soseske. Lila želi eno noč prespati pri Ninu, zato Eleno prepriča, da se zlažeta Nunzii in zadevo prikrijeta Stefanu. Elena tisto noč prespi pri Nelli, ki znova gosti družino Sarratore.
L'AMICA GENIALE (II.) / My Brilliant Friend (II.) / Italija / 2019
scenarij: Saverio Costanzo, Elena Ferrante, Laura Paolucci, Francesco Piccolo
režija: Saverio Costanzo
v glavnih vlogah: Margherita Mazzucco, Gaia Girace, Giovanni Amura, Gennaro Di Stefano, Francesco Serpico, Alessio Gallo, Valentina Acca, Anna Rita Vitolo
V televizijski upodobitvi uglasbenih ali koreografsko postavljenih Prešernovih pesmi po idejni zamisli urednice Danice Dolinar je avtorje navdihnila pesem Neiztrohnjeno srce. Koreografsko in plesno jo je oblikovala Tanja Skok, režiral Simon Obleščak, glasbo pa napisal Drago Ivanuša.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
