Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Splitu so že tretje leto zapored podelili nagrado Splitski cvet, priznanje skromnim, požrtvovalnim ženskam, ki z nesebično pomočjo rušijo ovire in prestopajo prag mogočega. Gobar Bojan Rot gobe ne le nabira, temveč jih tudi raziskuje predvsem na območju Bovškega. Kraški kompleks Zavarških jam je leta 1925 povsem naključno odkril domačin Peter Negro, pesnik in avtor številnih povesti v terskem narečju. Arhitekt Ede Magyar je v svojem kratkem življenju ustvaril veliko izjemnih del. Zaradi njegovega svojstvenega sloga ga imenujejo tudi madžarski Gaudí. Sepp Wackersberger je eden redkih, ki igra na namizno violino, nenavadno glasbilo, ki ga je leta 1823 izumil dunajski skladatelj in citraš Johann Petzmayer.
V Tirolskem deželnem muzeju Ferdinandeum v Innsbrucku je na ogled razstava o vojni drami s fronte prve svetovne, ki se je odvijala vzdolž reke Soče, Padske nižine in Dolomitov. V neokrnjenem kmečkem okolju Repna, kraške vasi ob italijansko-slovenski meji, je pred petimi leti nastala prva Socialna kmetija na tržaškem; lep primer sodelovanja in novih priložnosti. Travnata prostranstva Bugaca, območja blizu mesta Kecskemét, skrivajo ostanke madžarske preteklosti, ki so vedno večji izziv sodobnim arheologom. Svetovnega poklicnega tekmovanje World Skills, na katerem svoje spretnosti pokažejo mladostniki stari do 22 let, so se udeležile tudi močne ekipe iz Avstrije, Južne Tirolske in Nemčije.
Z Bavarske zgodba o promociji poklicev kot so zidar, pleskar in mizar, ki poteka pod okriljem Zveze bavarskih gradbenikov v otroških vrtcih. Spoznali bomo, kako mladi v hrvaškem mestecu Vojnić, v okviru zadruge Ekodrom, združujejo kmetovanje in ustvarjalnost. Slovenski vsestranski umetnik Natan Esku zadnjih dvajset let reciklira lastne ideje in like ter iz odpadkov oblikuje fantazijske skulpture. Na otoku Giudecca še vedno deluje ena redkih ladjedelnic za gradnjo tradicionalnih beneški gondol. »Glasba v gozdu« je nenavadni festival s koncerti klasične in ljudske glasbe v gozdovih madžarskega hribovja Matra.
V Ljubljani pod okriljem Zdravstvenega doma v sodelovanju z javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami že 13 let deluje Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Večina zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v ambulanti sodeluje prostovoljno. To, kar so za športnike Olimpijske igre, so za potapljače Potapljaške igre. Največji podvodni spektakel na območju Jadrana prirejajo že tretje leto zapored na otoku Pag. V svojem prvem poklicu je bil Bavarec Christoph Hagn gozdarski inženir, nakar se je izučil za štukaterja in se posvetil pozabljenim zidnim slikarskim tehnikam. Vrhovi Ratitovca so priljubljeni med številnimi pohodniki, ki tekmujejo kdo bo na najbolj obiskan Gladki vrh prišel največkrat v letu. Krekova koča tik pod vrhom pa je ena najbolj priljubljenih postojank v slovenskih hribih.
Latinsko ime za zdravilni žajbelj je Salvia officinalis, ki bi po genetski strukturi lahko bil »oče« vseh drugih žajbljev. Dokazano je najučinkovitejši med tisoč vrstami te samonikle rastline. Zgodovinsko je njeno naravno rastišče obalno območje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Albanije. Najbolj severna točka, na kateri še uspeva, je okolica Trsta, na jugu pa ga najdemo tudi v severozahodni Grčiji. Kot gojena rastlina uspeva tudi v številnih drugih državah. Raste lahko povsod, kjer zime niso prehude, najpogosteje pa prihaja prav z vzhodne obale Jadranskega morja.
Tematska pot filma Na svoji zemlji povezuje dediščino filma s prostorom Baške grape, njenimi prebivalci in njihovo zgodovino. Ohranja skupni spomin ustvarjalcev in domačinov na snemanje in na začetke slovenske profesionalne kinematografije. V Sinju se že vse leto pripravljajo na praznovanje 300-letnice znamenite viteške igre sinjske alke, ki jo vsako prvo nedeljo v avgustu prirejajo v spomin na zmago nad turškimi osvajalci. V Zgornjem Posočju skušajo s projektom Ohranjanje sirarske skute in sirotke v vsakodnevni prehrani ljudem znova vrniti zavest o zdravilnih lastnostih tako albuminske skute kot tudi sirotke. Z Madžarske pa zgodba o biseru kulturne dediščine, 130 let starem dvorcu v Szabadkigyósu, za katerega skrbijo krajani sami.
V avstrijskem rezervatu za divjad Ernstbrunn deluje znanstvenoraziskovalni center, v katerem avstrijski, nemški in madžarski raziskovalci preučujejo vedenje in skupne lastnosti volkov ter psov, predvsem pa jih zanima, zakaj je pes postal najboljši človekov prijatelj. Slovensko društvo Bosa noga opozarja na pozitivne plati hoje z bosimi nogami – tako fiziološke kot psihološke. Ne izogibajo se niti pohodom po zahtevnih skalnatih območjih. V Tiersu, majhni skupnosti na Južnem Tirolskem, se starejši prebivalci radi spominjajo otroštva in življenja na planini pred 60, 70 in več leti. Ljubiteljski slikar in kipar Josip Šimić na obrežjih reke Drave išče gradiva in navdih za svoje stvaritve.
Prvo slovensko vrtnico je njen žlahtnitelj, akademik dr. Matjaž Kmecl, poimenoval po našem največjem pesniku Francetu Prešernu. Vrtnica prešeren je nastala z načrtnim križanjem žlahtnih sort vrtnic in je prijavljena kot varovana sorta pri The American Rose Society. Za varnost v tržaškem zalivu skrbi dobro izurjena potapljaška enota gasilcev, ki pomaga ne le na morju, temveč tudi v rekah, jezerih, pa tudi podzemnih jamah. Madžar Gergely Bogányi je s pomočjo inženirjev več kot deset let razvijal nov koncertni klavir, sestavljen iz 18 000 delov. Območje Trilja, mesta na robu Cetinskega polja, se poleg naravnih lepot, ponaša z bogato zgodovino.
V tržaškem Salone degli Incanti, nekdanji ribarnici, bo do 21. junija na ogled razstava o gospodarskem, družbenopolitičnem in kulturnem razcvetu Trsta v času med letoma 1891 in 1914. Po notranjosti grajskega hriba avstrijskega Gradca drdra pravljični vlakec, ki otroke in odrasle vozi v svet pravljic in domišljije. Iz Hrvaške zgodba o družini Lovrinčević, ki se je iz meščanov prelevila v lastnike edine živalske farme na otoku Šolta, v rubriki novic in zanimivosti pa o dognanjih nemških endoprotetikov, miniaturnem mestu na Madžarskem in Iškem vintgarju, priljubljeni izletniški točki Ljubljančanov.
V bavarskem Kemptenu integracija zelo lepo uspeva. Med 66 000 prebivalci mesta jih ima okoli 6000 turško poreklo. Vsestranska Zvezdana Novaković kot pevka, harfistka, igralka, in performerka išče svojo identiteto in slovanske korenine. Kraško podružnico Tržaške zvezdarne pri Bazovici, ki jo je sredi 60. let ustanovila astrofizičarka Margherita Hack, so po petih letih obnove ponovno odprli. Slikoviti Kraški rob je območje, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom prevesi v flišno pokrajino Istre. Razteza se na približno 20 kilometrov dolgem pasu od slovensko-italijanske meje do meje s Hrvaško. Poleg krajših vesti v oddaji tudi povabili na razstavi v salzburški Muzej moderne in v Muzej Franza-Marca v bavarskem Kochlu.
Umetnost na meji: na prelazu Brenner je namesto klasičnega počivališča muzej del in video-instalacij italijanskega umetnika Fabrizia Plessija. 30-letni Madžar Bence Máté je eden najboljših evropskih fotografov ptic. Pred petimi leti je dobil fotografskega oskarja in postal najboljši fotograf narave in divjih živali. Nacetova hiša v vasi Puštal pri Škofji Loki je ena najlepše ohranjenih starih kmečkih hiš v Sloveniji. Stara je več kot 500 let, njena podoba pa se v zadnjih 250 letih ni spreminjala. EURO SFK simfonični orkester s sedežem v Koncertni hiši v Celovcu je kulturni projekt v duhu ideje Alpe-Jadran. V kratici SFK se namreč skrivajo Slovenija, Furlanija in avstrijska Koroška.
Leta 1994 je tržaška novinarska ekipa italijanske radiotelevizije RAI izgubila življenje v Mostarju. Snemali so prispevek o mostarskih otrocih. Deset let pozneje je bil ustanovljen humanitarni sklad, ki nosi imena treh članov novinarske ekipe in ime snemalca Mirana Hrovatina, ki je med snemanjem izgubil življenje v Somaliji. Dokumentarni zapis z naslovom Vse za tisti nasmeh avtorice Vide Valenčič, sodelavke slovenskega programa RAI Trst, je zgodba o izjemni humanitarni dejavnosti Sklada Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin; pričevanja prostovoljcev in staršev ozdravljenih otrok.
Če v eni izmed bavarskih župnij srečamo župnika iz Afrike ali Indije, ne gre za bratski obisk, temveč za pomanjkanje domačih župnikov. Samo v nadškofiji München-Freising je več kot četrtina vseh župnikov iz tujine. V Zagrebu je več sto ljudi, ki nimajo ne hrane ne prenočišča. Med redkimi, ki so se izvlekli iz začaranega kroga revščine, je Mile Mrvalj, nekdanji brezdomec, ki zdaj ozavešča javnost in pomaga tistim, ki živijo pod ravnjo človeškega dostojanstva. V oddaji tudi zgodba o restavriranju mavrov, velikih renesančnih bronastih figur, ki na stolpu Trga svobode v Vidmu oznanjata vsako polno uro ter povabilo v Prirodoslovni muzej v Budimpešto kjer bo do sredine maja na ogled interaktivna razstava z naslovom Svet mumij. Razstavljene so tudi mumije iz Váca, ki so jih pred desetimi leti odkrili med prenovo kripte dominikanskega samostana.
Televizija Slovenija predstavlja izjemnega fotografa in snemalca podvodnega sveta Cirila Mlinarja Cica, ki je prvi na svetu posnel belo in črno človeško ribico v naravnem okolju. Za avtorske dokumentarne filme je dobil številne nagrade na mednarodnih festivalih, v zadnjem času pa raziskuje problematiko tretjega tisočletja – onesnaženost pitne vode. V oddaji še o postnem zagrinjalu v baročni cerkvi na Avstrijskem Koroškem, sodobnem delu slikarja Valentina Omana, o tehniki izdelovanja pirhov na Madžarskem in o preporodu tube, ki je, še zlasti med mladimi na Bavarskem, vedno bolj priljubljena.
Madžarski arhitekt, kipar in oblikovalec igrač Ernő Rubik je kultno kocko ustvaril pred 40 leti. Po vsem svetu so jih prodali več kot 350 milijonov in njen izumitelj pravi, da jo lahko sestavimo v 20 korakih. Mestece Stubica se vsako zimo z rekonstrukcijo bitke kmetov tlačanov s plemstvom, ki se je v resnici zgodila leta 1573, vrne v preteklost. Kako ustvarjalnost povezuje in kako so lahko že pozabljene ročne spretnosti tudi donosne, bomo videli v reportaži bavarske televizije. Za konec pa povabilo v edini ohranjeni jamski grad v Evropi, ki je v Guinnessovi knjigi rekordov zapisan kot največji jamski grad na svetu. To je naš slikoviti Predjamski grad blizu Postojnske jame.
Za ljubitelje hitrega sankanja reportaža o dirki z izvirnimi tovornimi sanmi, ki v bavarski Garmisch-Partenkirchen že 45 let privablja na tisoče obiskovalcev. Za nostalgične ljubitelje smučanja zgodba o južnotirolski skupini starodobnih smučarjev Seiser Alm. Za vse, ki imajo radi slikovite predele gorske Hrvaške povabilo v mesto Ogulin, kjer pravljice postanejo resničnost. z Madžarske pa zgodba o narodnem digitalnem arhivu in Kulturnem centru iz Kecskeméta.
Mlačca, majhna soteska pri Mojstrani, je zaradi nizkih temperatur v zimskem času in štirih umetno zaledenelih slapov, pravi raj za plezalce v ledu. Lovci iz južne Evrope svoje trofeje radi prinesejo v zlatarsko delavnico Ursule Bertele iz Tegernseeja na Bavarskem kjer iz živalskih zob, kosti in rogov nastaja prav poseben nakit. V središču Broda na Kolpi je obnovljen grad iz 17. stoletja preurejen v muzej, v katerem lahko izvemo več o nekdanjih lastnikih, Zrinskih in Frankopanih, ter o gozdarstvu, lovu in ribolovu. V Italiji so lani praznovali devetdeset let radia in šestdeset let televizije, ob tem pa še petdesetletnico odprtja deželnega sedeža RAI za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Temu so posvetili tudi posebno razstavo v tržaškem Muzeju gledališča in glasbe. Za konec pa o madžarski skupini, ki navdušuje z Verdijevimi arijami, začinjenimi z džezom.
Naša prva zgodba je o državljanki sveta, uspešni astronavtki slovenskih in indijskih korenin Suniti Williams, eni redkih, ki je Slovenijo gledala iz vesolja; iz Bavarske o umetniških delavnicah in predstavah za mladostnike, otroke beguncev; iz Trsta o skrivnostih Egipčanske zbirke Mestnega muzeja zgodovine in umetnosti; iz osrednje Hrvaške pa o muzeju na prostem v naselju Krapje, kjer so lesene hiše grajene v značilnem posavskem slogu.
Prva zgodba je o dejavnostih slovenske organizacije Evropa Donna, ki z različnimi pristopi skrbi za ozaveščanje in premagovanje raka dojk. Oktobra lani so slovenska dekleta pripravile poseben projekt z naslovom Lep je dan. Posnele so videospot, v katerem je zaplesalo 65 bolnic in ozdravljenk. Iz Južne Tirolske o arheološkem muzeju v Bolzanu, ki odkriva večtisočletne v led vklenjene zgodbe. Z Bavarske o tradiciji Aprillovih, eni najstarejših lutkarskih družin, ki že več kot 200 let zabava generacije otrok, iz Hrvaškega Zagorja pa o reji puranov, ki so bili nekoč cenjeni po vsej Evropi.
Prvi Repair-Café so pred petimi leti odprli v Amsterdamu, danes pa takšne prostovoljne delavnice poznajo v mnogih deželah sveta, od Avstralije do Švedske. Samo na Bavarskem jih je že več kot 20. V slikovitem baročnem gradu Wolfsthurn nad gorsko vasico Mareit je lovski in ribiški muzej Južne Tirolske. Iz obnovljene stare pekarnice v mestnem jedru istrskega mesteca Kastav vsak petek ob petih zadiši po sveže pečenem kruhu. Prijetne gospe in babice iz madžarskega mesta Sarkad, so se za zabavo naučile plesati na funky glasbo - v upokojenskem slogu.
Neveljaven email naslov