Evropska unija

Poudarki

  • Odvetniška pisarna: Česa takega nikoli nismo zahtevali, tudi nam ni znano, da bi to zahteval EIB v našem imenu
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 121 glasov Ocenite to novico!
Bia Separations
Stavba, okoli katere se je zapletla celotna zgodba. Foto: Bia Separations
       Tveganje posojil bilo porazdeljeno med EIB-jem in EK-jem. Zahteva po 15-odstotni, oderuški meri je zato še toliko bolj mafijski posel.       
 Aleš Štrancar, direktor BIA Separations
Philippe Maystadt, Franc Križanič
Philippe Maystadt (EIB) in nekdanji finančni minister Franc Križanič leta 2009, ko je EIB slovenskim projektom namenil za 58 milijonov evrov posojil. Foto: BoBo/Tina Kosec
       Ker z vsebino vseh pogovorov med direktorjem BIA Separations in predstavniki EIB-ja nismo bili seznanjeni, žal ne morem trditi, da g. direktor razširja laži, saj bi mu s tem morda neupravičeno očital kaznivo dejanje. Vsekakor pa je po mojem osebnem mnenju EIB zadnja institucija, od katere bi bilo pričakovati koruptivno ali nezakonito ravnanje.       
 Mitja Vidmar, pisarna Odvetniki Dolžan, Vidmar, Zemljarič

dr. Aleš Štrancar
Aleš Štrancar je direktor in soustanovitelj podjetja BIA Separations, pa tudi soavtor tehnologije, na kateri temelji celoten projekt.
       Med pogovori o pogojih posojila sta prestavnika EIB-ja navrgla, in zadevo večkrat ponovila, da moramo načrtovati okoli 400.00 evrov za stroške odvetniške pisarne za preverjanje pogodbe, ki jo bo pripravil EIB. Gospodje z EIB-ja so vedno vztrajali, da se ključne zadeve vedno dogovarjajo po telefonu ali osebno na sestankih (med pogajanji smo imeli več obiskov predstavnikov EIB-ja v Ljubljani). Maksimalno so se izogibali pisni komunikaciji. Imam pa za vse navedeno vsaj eno pričo, ki je BIA Separations, poleg mene, predstavljala, ali na pogajanjih ali v telefonskih razgovorih. Nijhova imena hranim za sodišče.       
 Štrancar
EIB
Sedež Evropske investicijske banke v Luksemburgu. Ustanovljena je bila na podlagi Rimske pogodbe iz leta 1958. Njene lastnice so države članice Evropske unije in je nepridobitna ustanova. A ker deluje na trgu, se lahko sklicuje na poslovne skrivnosti. Foto: EIB
       EIB pogosto imenuje lokalnega pravnega svetovalca, da deluje v njenem imenu. Za ta projekt je EIB določil pisarno Odvetniki Dolžan, Vidmar in Zemljarič, v skladu s svojim standardnim postopkom. Ceno EIB-jevega zunanjega pravnega svetovalca plača posojilojemalec (prejemnik EIB-jih sredstev). Cena je torej del celokupnih posojilojemalčevih stroškov. Zase lahko seveda posojilojemalec najame katerega koli zunanjega pravnega svetovalca, če tako želi.       
 EIB
Bia Separations
BIA Separations je visokotehnološko podjetje in kot tako tudi tvegana naložba. Foto: Bia Separations
       Program RSFF je prestal številne notranje in zunanje revizije. Njihove ugotovitve so bile enotne: RSFF je najuspešnejši instrument delitve tveganja do zdaj.       
 EIB
Gripa
Pripomočki BIA Separations se med drugim uporabljajo za razvoj cepiv. Foto: EPA
       Tipične zahtevane stopnje donosa biotehnoloških podjetij so takrat znašale okoli 25 odstotkov. Ker pa je bilo EIB-jevo financiranje strukturirano kot dolg, je banka lahko obrestno mero poravnala s primerljivimi mezaninskimi strukturami in ponudila 15-odstotno obrestno mero. Banka svojih posojil ne subvencionira in mora svoje finančne operacije primerno oceniti.       
 EIB
Peter Zajc
Poleg Jacopa Lensija je bil za pripravo pogodbe med banko in BIA Separations odgovoren Slovenec Peter Zajc. MMC je dlje časa vztrajal pri neposrednem stiku z njim, da bi lahko podrobneje preverili in predstavili njegovo plat zgodbe, toda EIB svojim zaposlenim očitno ne dovoli, da bi neposredno komunicirali z mediji. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
       V primeru BIA Separations smo sledili vsem notranjim postopkom, projekt pa so potrdila pristojna izvršilna telesa EIB-ja. Na koncu sicer EIB ni mogel BIA Separations financirati neposredno, je pa banka vseeno projekt podprla posredno: skozi eno svojih partnerskih komercialnih bank v Sloveniji.       
 Dušan Ondrejička, EIB
BIA Separations je leta 2012 dobila nagrado za primorsko-notranjsko gazelo. Predstavnik BIE na levi strani. To je Matej Penca, solastnik podjetja BIA Separations in eden prvih vlagateljev vanj kot upravitelj sklada tveganega kapitala Horizonte. Foto: Dnevnik
       Vsekakor pa lahko zatrdim, da je znesek 400.000 evrov približno od 100- do 200-krat višji od zneska, ki bi ga za izdelavo pravnega mnenja v zvezi s posojilom pričakovali od katere koli stranke, pa če bi bil to EIB ali kdo drug. Tudi če bi v naši odvetniški pisarni pripravili celotno dokumentacijo za takšen posel, ocenjujem, da bi bila skupna cena za vse storitve približno 20-krat nižja od navedene.       
 Vidmar
Podjetnik leta je postal Aleš Štrancar. (slika www.podjetnik.com)
Štrancar leta 2005, ko je postal podjetnik leta. Foto: false
Denar
EIB je leta 2016 v Slovenijo na tak ali drugačen način kanaliziral 140 milijonov evrov, v zadnjih petih letih skupno 2,1 milijarde. Največ je šlo za občine. Foto: MMC RTV SLO
Janez Potočnik
V tistem času je bil Potočnik evropski komisar za znanost in raziskave. Pod njegovim vodstvom je Evropska komisija prišla do odločitve za shemo RSFF skupaj z EIB-jem. Foto: BoBo
       O neskladnosti med politiko in njeno izvedbo smo takrat obvestili tudi takratnega komisarja za R & D dr. Janeza Potočnika, saj je bil instrument konec koncev njegova ideja, vendar se očitno ni hotel izpostavljati. Kako zelo drugačno je obnašanje komisarjev iz drugih držav, ki se kot levi borijo za koristi svojih držav.       
 Štrancar
Bia Separations
V BIA Separations je udeležen tudi nizozemski kapital. Tako sta si prostore leta 2007 ogledala princ Oranski in princesa Maxime. Foto: BoBo/Tina Kosec
       BIA Separations v zadnjih letih postaja ključni partner pri proizvodnji biozdravil na področju genske terapije. Z našimi produkti se čistijo učinkovine za zdravljenje raka, preprečitev smrti dojenčkov zaradi genskih okvar, zdravljenja slepote ter mnogih drugih genskih bolezni. Trenutno se naša tehnologija uporablja v približno 100 kliničnih študijah zdravil, prva zdravila pa bodo dovoljena za širšo uporabo v naslednjem letu. Pri genski terapiji gre za zamik več kot 10 let, toda terapija prihaja in bo naslednjih 10 letih izpodrinila mnoga manj učinkovita zdravila. In BIA Separations postaja ključni dobavitelj teh podjetij. Skokovita rast v prihodkih v zadnjem letu to potrjuje. Cilj podjetja ostaja isti, 0,5 milijarde prometa na tem trgu.       
 Štrancar
BIA Separations je leta 2009 v okviru EU-projekta od Avir GHB, ki deluje pod okriljem ameriškega Baxterja, prejelo eksperimentalni vzorec, ki je bil kontaminiran z virusom ptičje gripe. Šlo je za okužbo eksperimentalnega vzorca, in ne za okužbo cepiva, vseeno pa je bilo v Sloveniji takrat nekaj nepotrebne panike.
Franjo Bobinac, Laszlo Baranyay
Eden izmed svežih programov EIB-ja v Sloveniji se tiče Gorenja. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in podpredsednik EIB-ja Laszlo Baranyay ob podpisu pogodbe, s katero bo EIB podprl razvojne programe Skupine Gorenje. Foto: BoBo/Borut Živulović
Anton Rop
Slovenski predstavnik v najvišji organizacijski strukturi banke je že lep čas Anton Rop (nekoč slovenski premier, LDS). Leta 2010 je postal podpredsednik EIB-js in na položaju ostal do leta 2013, nakar je na predlog slovenske vlade postal direktor oz. član odbora direktorjev. Ta organ ima posvetovalne in nadzorne naloge; odloča o dodeljevanju posojil, jamstev in o najemanju posojil, določa obrestne mere ... Na položaju je zamenjal Dejana Krušiča. Na fotografiji iz leta 2012 ima Rop govor tik pred podpisom pogodbe o pridobitvi dolgoročnih virov za financiranje različnih projektov pri SKB-ju. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Teš 6
Med drugim je EIB v Sloveniji financiral (s posojili) gradnjo šestega bloka Termoelektrarn Šoštanj. Foto: BoBo
DNK
Na področju biozdravil in biotehnologije veliko obeta revolucionarna metoda obdelave DNK-ja, CRISPR. Foto: Reuters
Sodišče
BIA Separations je že skoraj leto dni v prisilni poravnavi, ki pa še vedno ni pravnomočna. Proti njej vlaga pritožbe predstavnik avstrijskega podjetja, BIA Separations GmbH. Štrancar trdi, da se hoče eden izmed solastnikov avstrijske (nad)veje dokopati do tehnologije in patentov, ki so v izključni lasti slovenskega podjetja. Prav poskus, da bi se dokopali do slovenskega znanja, je po Štrancarjevem mnenju tudi pripeljal BIA Separations GmbH v težave; to podjetje je namreč v stečaju. Foto: Pixabay
Bia Separations
Eden izmed proizvodov ajdovskega podjetja. Foto: Bia Separations

Dodaj v

Kako se je evropski denar izogibal BIA Separations ali očitki o mafijskih poslih Evropske investicijske banke

Obtožba podjetnika na račun evropske banke
3. julij 2017 ob 06:27
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ajdovska gazela BIA Separations je pred leti zaprosila za posojilo pri Evropski investicijski banki. Zapletlo se je, ko je direktor zavrnil plačilo točno določeni odvetniški pisarni.

Bilo je sredi vrhunca svetovne finančne in gospodarske krize, ko se je takratni finančni minister Franc Križanič srečal s prvim možem Evropske investicijske banke (EIB), Philippejem Maystadtom. Moža sta potrdila sveženj 58 milijonov evrov posojil za slovenske projekte, z zadovoljstvom ugotavljajoč, da je med prejemniki tudi ajdovsko visokotehnološko podjetje BIA Separations. "Gre za izrazito kakovostno naložbo v visoke tehnologije z visoko dodano vrednostjo," je tistega marčevskega dne 2009 dejal Križanič.

Podjetje je le dan poprej zasadilo lopato za temelje svojega novega domovanja. Selilo se je iz ljubljanskega Tehnološkega parka v Ajdovščino, saj na stari lokaciji ni bilo moglo več zadostiti naraščajočemu povpraševanju in zahtevam kupcev po kakovosti proizvodnih prostorov. Postavitvi temeljnega kamna za objekt s 3.000 kvadratnimi metri uporabnih prostorov so prisostvovali pripadniki politične smetane: ministra Gregor Golobič in Boštjan Žekš, evropski komisar Janez Potočnik, pa predstavnik Evropske investicijske banke Peter Zajc in drugi. S pohvalami in obeti niso skoparili. "S pravimi idejami in projekti je mogoče kljub krizi z optimizmom gledati v prihodnost," je izjavil Golobič. Gre za zgled povezovanja znanosti in proizvodnje, in to celo v evropskem merilu, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije žarel komisar. Vsi so bili zadovoljni, da se je v trenutku, ko so na večernih poročilih prevladovali stečaji, nekdo odločil za čisto "greenfield" naložbo. Le prvi mož podjetja, Aleš Štrancar, ni popolnoma verjel optimistični noti dogodka. V govor je pomešal pikro kritiko na račun posojilodajalca. EIB je res pripomogel s posojilom, a nanj nadel takšne obresti, da bo podjetje primorano za več let ustaviti razvoj, se je javno pridušal. Izjava je sicer nekoliko zarezala v razpoloženje, a slovesno je ostalo do konca. Proslavili so začetek zgodbe, ki naj bi s svojim ščepcem ublažila sicer strmo padanje slovenskega BDP-ja.

Ostal je odmev izjave: kot prva lastovka zapletov, konfliktov in vse hujših obtožb. Zgodba je za akterje postala grenka. Nasmehi Križaniča in vseh drugih politikov so - na koncu - bili zaman. Skoraj desetletje zatem je jasno, da posojilo nikoli ni bilo izvedeno in nikoli ne bo. Evropska investicijska banka ni nakazala svojih osem milijonov evrov prispevka k sicer 24 milijonov evrov vrednemu projektu. Še več. Posojilna pogodba, ki so jo sestavili prav njeni lastni pravni strokovnjaki, je padla, saj so jo napisali v nasprotju z internimi akti banke.

BIA Separations je ajdovske prostore sicer postavila in v njih še danes deluje – nekaj večjim spotikom navkljub. Denar je namreč na hitro poiskala drugje, pri avstrijskih skladih in japonskih multinacionalkah, in to celo mnogo ceneje kot pri nepridobitnem EIB-ju.

To je le ena izmed nenavadnih podrobnosti, ki jih je Štrancar postopoma razkrival v različnih medijih. V preteklih letih je večkrat javno namignil, da so se v postopku odobritve posojila pri Evropski investicijski banki dogajale najmanj nepravilnosti. Ker je EIB institucija Evropske unije in v lasti držav članic EU-ja, torej vseh državljanov in davkoplačevalcev, je v javnem interesu, da se hude obtožbe o njenem ravnanju medijsko raziščejo. Na MMC-ju smo se zato obrnili na Štrancarja in preostale vpletene, da bi poskušali preveriti, kaj drži in kaj ne. Naleteli smo na molk številnih, omejena pojasnila drugih in ostre obtožbe tretjih.

"Če bi takrat vedel, kar vem danes, se v najemanje posojila nikakor ne bi spustil. Evropska investicijska banka mi je ukradla več kot leto, ki bi ga sicer uporabil za prodajne dejavnosti, in s tem za povečevanje prihodkov podjetja," je v pogovoru za MMC povedal Štrancar.

Z univerze na trg
BIA Separations bo kmalu stara dve desetletji. Zasnovana je bil še v prejšnjem tisočletju, leta 1998, ko je skupina raziskovalcev z ljubljanske univerze odšla na svoje. V rokah je imela rešitev, ki je imela po njihovem prepričanju ogromen, kar disrupcijski potencial v biofarmacevtski industriji. Obete so prepoznali tudi drugod. Že po nekaj letih so podjetju začela padati številna priznanja, pa tudi milijoni evrov naložbenega denarja. Že leta 1999, ko so podjetje uradno ustanovili, je z vložkom pristopil nizozemski sklad tveganega kapitala Horizonte Venture Management, pozneje pa so se mu pridružili številni drugi, tudi iz Japonske. Denar je družba vlagala v razvoj, med drugim v desetine zaposlenih z doktorskim nazivom.

V čem je bil njihov adut? Iznašli so orodje za učinkovito ločevanje "zrna od plev" na molekulski ravni - CIM-monolite. To so molekulska sita, namenjena čiščenju biofarmacevtskih učinkovin (bioloških zdravil). V proizvodnih postopkih zdravil so čistilni postopki (ločba in purifikacija) pogosto nujni: treba je namreč ločevati želeno zdravilno učinkovino od odvečnih, največkrat zelo strupenih, tudi rakotvornih primesi. Zadeva je še posebej pereča na področju bioloških zdravil. Odstranjevanje odvečnega tam predstavlja od dve tretjini do 90 odstotkov proizvodnih stroškov zdravila.

Trg materialov za čiščenje biofarmacevtskih zdravil in proizvodov je že danes velik več kot 2 milijardi evrov in bo – z vse naprednejšo znanostjo na področju biozdravil – vse hitreje rasel. Če z naprednejšim proizvodom, t. i. četrto generacijo čistilnih materialov, izpodrinejo le četrtino materialov tretje generacije, bo BIA Separations lahko milijardna multinacionalka. Tako se že dolgo glasi vizija podjetja.

Da bi jo uresničili, so tehnološko rešitev vnaprej patentirali v več kot 40 državah sveta, kar je samo po sebi zamuden in drag postopek. Pri tem so zapadli v spor z ameriškim gospodarskim velikanom General Electric – in sodno bitko tudi dobili. "Majhnost je v naših glavah," je takrat komentiral Štrancar.

Vmes je Štrancar postal podjetnik leta, BIA Separations je bila nagrajena z regionalno gazelo, leta 2011 so prejeli nagrado Kappa Health Award Evropske komisije za eno najuspešnejših raziskovalnih visokotehnoloških podjetij v EU-ju. Že takrat so bili med kupci njihovih monolitnih kolonic "tako rekoč vsa velika biofarmacevtska podjetja". Spoprijemali pa so se – in se še vedno – z eno izrazito značilnostjo segmenta bioloških zdravil. Tu je napredek počasen. Področje kot celota je še vedno v razvoju, pa tudi vsak posamezen proizvod potrebuje leta, tudi do 15 let razvoja in kliničnih testov, da lahko pride na trg. Področje je torej tek na zelo dolge proge.

Novi prostori
Pred dobrim desetletjem so se odločili, da bodo proizvodnjo in razvoj širili. Prestolnico so zavrnili in izbrali Ajdovščino. "Glede na ceno zemljišč in trenutno politiko ljubljanske občine je odgovor jasen," je takrat razložil Štrancar. Mogoča lokacija z dokaj prijaznim poslovnim okoljem je bila tudi Avstrija. A odločili so se za Primorsko, ker slovenskih kadrov niso hoteli izgubiti. Denar za gradnjo so zbirali tako iz poslovanja kot s pomočjo mednarodnih vlagateljev. Prav tedaj, leta 2006, je Štrancarjevo pozornost pritegnil članek v časopisu Delo. V njem je komisar Potočnik napovedoval velik projekt Evropske komisije.

EIB vabi
Vzporedno se je namreč v Bruslju kuhala nova shema, s katero je Evropska komisija hotela podpreti raziskave, razvoj in inovacije, natančneje, visokotehnološke projekte. Ti so pogosto bolj tvegani kot običajni podvigi, saj stopajo po manj uhojenih poslovnih stezah, na trgu pa testirajo inovacije. In za nove stvari je manj zanesljivo, da se bodo prijele. Evropska komisija je zato v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko pripravila projekt RSFF, Risk Sharing Financial Facility. Njegovo bistvo je bilo olajšati, poceniti dostop do posojil prav za visokotehnološke projekte in podjetja. In to na inovativen način. Evropska komisija in EIB sta si namenila tveganja razdeliti. Namesto da bi banka sama izpostavljala svoj kapital nevarnosti izgub ob morebitno nevrnjenih posojilih, je Komisija ponudila, da si bo oprtala del bremena. Partnerja sta prispevala vsak po milijardo evrov denarja in na tej podlagi bi lahko banka dajala desetine milijard evrov posojil. Inovativen finančni instrument sta evropski instituciji intenzivno promovirali na t. i. roadshowih, organiziranih predstavitvah po stari celini. Možnost cenejšega evropskega denarja je BIA Separations zgrabila in leta 2007, ko je instrument postal dejaven, takoj oddala prijavo. Toda postopek odobritve se je vlekel. Šele leto pozneje sta se strani začeli intenzivno pogajati in komaj leta 2009 je prišlo do podpisa pogodbe. Sporno pa je tisto, kar se je dogajalo vmes.

"Najvišja mogoča ocena"
BIA Separations je zaprosila za osem milijonov evrov, računajoč na poceni posojilo. Evropska investicijska banka je, da bi preverila, ali je podjetje sploh primerno za kakršna koli pogajanja, na sedež poslala štiri strokovnjake. Opravili so t. i. pregled po dolžni skrbnosti. Dva dneva so preverjali poslovanje, zadolženost, načrte ... in še marsikaj. Kaj so ugotovili? "Projekt je bil skladen z RSFF-shemo in pri ekspertih EIB-ja ocenjen z najvišjo mogočo oceno," je povedal Štrancar. "Pri vseh merilih smo dobili maksimalno število točk."

Sledila so intenzivna pogajanja, ki sta jih na strani banke vodila dva človeka: Jacopo Lensi in slovenski predstavnik, Peter Zajc. Po Štrancarjevih trditvah – ki v podkrepitev svojih izjav navaja več prič – sta bankirja ponujala zelo ugodno obrestno mero. "Predstavnik EIB-ja, ki je bil odgovoren za naš projekt, je ves čas ponavljal, da bo obrestna mera zelo ugodna. Dejal je, da bo nižja kot pri komercialnih bankah." To bi bilo tudi logično, saj je EIB nepridobitna ustanova, poleg tega je del tveganja nosila Evropska komisija, je spomnil podjetnik. A predstavnika – do zadnjega dne – dejanske višine obrestne mere nista razkrila. Namesto tega sta po Štrancarjevih trditvah namigovala in dajala "najmanj nespodobne ponudbe".

In to ustno. "Gospodje EIB-ja so vedno vztrajali, da se ključne zadeve vedno dogovarjajo po telefonu ali osebno na sestankih. Maksimalno so se izogibali pisni komunikaciji," je pripovedoval Štrancar. Vprašanje, ali je to poslovna navada banke, smo naslovili na EIB. S službe za odnose z javnostjo so nam odgovorili, da – ne.

400.000 evrov za neko pisarno
"Med pogovori sta predstavnika EIB-ja navrgla – in zadevo večkrat ponovila – da moramo načrtovati okoli 400.000 evrov stroškov odvetniške pisarne. Za preverjanje osnutka pogodbe, ki jo bo pripravil EIB," je zatrdil. Povedala sta tudi, natanko katera odvetniška pisarna bo storitev izvedla: ljubljanska pisarna Odvetniki Dolžan, Vidmar, Zemljarič. Še več, predstavnika EIB-ja sta Štrancarja tja peljala tudi na "spoznavni obisk". Toda Štrancar se s to možnostjo ni strinjal. Razjezilo ga je več stvari. Prvič, da je treba za pregled pogodbe plačevati zunanjim izvajalcem, ko pa ima EIB lastno, veliko pravno pisarno. Drugič, da banka diktira, katero odvetniško pisarno mora BIA najeti. Tretjič: cena 400.000 evrov, ki se mu je zdela popolnoma nerazumljiva.

Ko je izrazil oster protest, so se zadeve po njegovih besedah začele zelo zapletati. "Predstavnika EIB-ja sta začela zadevo maksimalno zavirati in [sta] si izmišljala vse mogoče zahteve. Če pogledate pogodbo z EIB-jem [ki jo je sogovornik priložil], vam bo jasno, kakšne zanke sta spletala. Še posebej, ker sta vedela, da smo majhno podjetje in določene zadeve v Sloveniji še niso utečene." Ne le to. "Takrat se je začela nočna mora glede obrestne mere, ki je iz zelo ugodne, torej nekaj odstotkov, poskočila na 25 odstotkov."

Sestanek v kafiču
"Nagajanje" je doseglo vrhunec v nenavadnem sestanku, ki je potekal le dan pred ključnimi pogajanji. "Na predvečer pogajanj, na katere so prišli štirje predstavniki EIB-ja, me je eden od dvojice, pristojne za pogodbo, okoli 20. ure poklical na mobilni telefon. Povabil me je na kavo v enega od ljubljanskih lokalov, čemur bi lahko rekel zelo nespodobno povabilo. Dobila sva se okoli 21. ure. Takrat mi je rekel, da bodo naslednji dan zahtevali 25-odstotno obrestno mero," pripoveduje Štrancar. "Odvrnil sem mu, da potem sploh ni treba, da na pogajanja pridejo. Ker v to nikoli ne bomo privolili. Potem je rekel, da so načrtovali 25 odstotkov, a pod 15 odstotkov pa nikakor ne bodo šli."

Štrancar dogodek razume kot Zajčev poskus, da bi iz njega iztisnil plačilo odvetniški pisarni. "Šele nekaj let po podpisu pogodbe se mi je posvetilo, kaj je bil pravi namen tega sestanka. Zadevo razumem, kot da je hotel predstavnik EIB-ja še zadnjič preveriti, ali smo pripravljeni podmazati."

Protesti in padec pogodbe
Naslednji dan je banka res zahtevala visoko, 15-odstotno obrestno mero. Še več, čas odplačila posojila se je skrajšal, kar je otežitev pogojev. BIA Separations je protestirala, in to še večkrat, tudi pri komisarju Potočniku, češ da mera ni v duhu sheme RSFF. Potočnik se tudi odzval ni, EIB se ni premaknil. Naposled je prišlo do podpisa pogodbe in ceremonij s politiki, omenjenih v uvodu članka. Le da pogodba, čeravno podpisana in veljavna, nikoli ni bila izvedena. Pogodbo so namreč EIB-jevi pravniki napisali tako, da je bila v nasprotju z zahtevami Evropskega investicijskega sklada (EIF), dela EIB-ja, je pojasnil Štrancar. EIF skladom tveganega kapitala prepoveduje zastavo deležev v podjetjih. Prav to pa je bila primorana storiti BIA Separations: zastavila je vse delnice, vključujoč tiste v lasti sklada Horizonte.

Po padcu posojilnega projekta je BIA Separations nadomestno financiranje poiskal drugje, in to ceneje. Z njim je zgradila stavbo in v njej še danes deluje.

Štrancar: Mafijski posel
Je bila 15-odstotna obrestna mera res nenavadna, hudo previsoka – oziroma kazen za zavračanje plačila 400.000 evrov, kot meni Štrancar? Direktor je zanjo uporabil tudi ostrejše besede: "Zahteva po 15-odstotni, oderuški meri je zato še toliko bolj mafijski posel." Toda na EIB-ju odločitev ekipe, ki je delala pri posojilu za ajdovsko podjetje, branijo kot ustrezno in utemeljeno.

Stoterica podjetij molči
Na MMC-ju smo poskušali preveriti, ali ta pogodba res izstopa. Če bi namreč BIA Separations prejela znatno višjo obrestno mero kot drugi udeleženci sheme RSFF, bi to lahko lahko nakazovalo na nenavadnosti v postopku. Tako smo poskušali priti v stik z več kot sto podjetji po Evropi, ki so še prejela posojilo v okviru programa. A velika večina jih je – takoj kot so izvedeli, da jih povprašujemo po sodelovanju v shemi RSFF – ali povsem prekinila komunikacijo ali pa se zahvalila za sodelovanje. Samo eno podjetje je bilo pripravljeno deliti podatke, in to ob strogih pogojih, da so zgolj informacija za novinarja in da ne smejo biti nikjer objavljeni. Podjetja bi sicer podatke lahko delila, saj jih pogodbe ne zavezujejo k molčečnosti oziroma jim EIB po lastni politiki nikoli ne preprečuje objave. A kljub temu, iz tega ali onega razloga, vsa po vrsti molčijo. Odvrnila jih je že gola omemba EIB-ja in sheme RSFF.

Obrestna mera oderuška?
So bile obresti oderuške? Po obligacijskem zakoniku je pogodba oderuška takrat, ko je dogovorjena obrestna mera več kot 50 odstotkov višja od uradno predpisanih zamudnih obresti. Leta 2009 so te znašale 9 odstotkov, torej je bila meja oderuškosti postavljena pri 13,5 odstotka. Toda pogodba vseeno ne more biti oderuška, ker se pravni termin 'oderuških obresti' ne uporablja za gospodarske pogodbe. Podjetja lahko posojajo denar po lastni presoji. A če bi takšno posojilo dobil zasebnik, bi pogodbo lahko izpodbijal.

Ceneje pri zasebnikih
Da je 15-odstotna obrestna mera nenavadna, razkrijejo druge posojilne pogodbe, ki jih je takrat sklepala BIA Separations. Njihova posojila so se tedaj ponašala z obrestno mero od 1,5 odstotka, sicer pod garancijo podjetniškega sklada, do 8 odstotkov, kar je bilo kratkoročno posojilo. Slovenske banke so torej podjetju posojale več kot dvakrat ceneje kot EIB.

Še več: za dokončanje gradnje, ko je pogodba propadla, se je BIA Separations v naglici obrnila tudi na avstrijske sklade. Tam je dobila posojilo po 10-odstotni obrestni meri. Kako je lahko zasebni sklad, ki posluje za dobiček in ki se za nameček ukvarja s tveganimi naložbami, posojilo izdal za kar tretjino ceneje kot evropska institucija, ki je nepridobitna; še več, ki tveganje deli z Evropsko komisijo? Odgovor EIB-ja: "Projekt BIA Separations je bil ocenjen v skladu z zadevno metodologijo kreditnih tveganj."

Potrdili so sprva ponujeno 25-odstotno obrestno mero. V tistem času je namreč zahtevana stopnja donosa za vlaganja v biotehnološke projekte tipično znašala okoli 25 odstotkov, so zatrdili; in ker je EIB denar ponujala v obliki posojila, so obrestno mero umerili "primerljivo z drugimi mezaninskimi strukturami" na 15 odstotkov. Poudarili so še, da EIB svojih posojil ne subvencionira in da mora cene postavljati temu primerno.

Štrancar je bil nad tem pojasnilom ogorčen. EIB izvaja mezaninsko financiranje prek Evropskega investicijskega sklada in tam tudi zahteva takšne pogoje. "Z RSFF-shemo pa so hoteli ponuditi drugačen pristop, in prav zato je BIA Separations šel v ta projekt. Sicer bi šli neposredno na EIF, kjer pa bi bila pogodba z zahtevami vred bistveno enostavnejša."

Evropski dokument nedostopen
Na to, da so denar posodili po višji ceni od zasebnih posojilodajalcev, pa so na banki ponovili prejšnji odgovor: da so obrestno mero postavili v skladu z ocenjenim tveganjem. Taiste argumente so namesto vsebinskih pojasnil dobivali tudi na podjetju BIA Separations, ko so od EIB-ja terjali razloge za višino obresti. Zato so od banke in Evropske komisije zahtevali krovni dokument sheme RSFF, ki je reguliral pogoje za posojilo. Ta dokument bi moral biti javen, je povedal Štrancar, a ga niso hoteli razkriti. Naposled je podjetje tožilo Evropsko komisijo na Sodišču Evropske unije. Med postopkom so mu "neuradno dali vedeti", da dokumenta ne bo nikoli videl. V zameno za opustitev tožbe je Komisija podjetju plačala vse stroške pravdanja.

Bančnik: Tu nekaj smrdi
Za oceno pogodbe in obrestne mere smo zaprosili uglednega bančnega strokovnjaka. Komentar je podal pod pogojem, da ga ne imenujemo, in "off-the-record". A vsebinsko ga povzame izjava, da "v zadevi nekaj močno smrdi".

So res zahtevali 400.000 evrov?
Za drugo plat zgodbe smo poskušali pridobiti slovenskega predstavnika pri EIB-ju, ki je pripravljal konkretni posojilni projekt, Petra Zajca. Toda na EIB-ju so kljub večmesečnemu vztrajanju zavrnili neposredni pogovor. "G. Zajc ne sme sam komunicirati z mediji," so sporočili na službi za odnose z javnostjo. Tako smo Štrancarjeve obtožbe o 400.000 evrih in o "sestanku v kafiču" v nasprotju s pravili banke lahko preverjali prek predstavnikov za stike z javnostjo, ki so odgovarjali tako v svojem kot v Zajčevem imenu.

Spornega sestanka niso ne potrdili ne zanikali.

Služba za stike z javnostjo je le zatrdila, da morajo vsa dogovarjanja potekati ali po elektronski pošti, telefonu ali na uradnih sestankih.

Tudi na trditev Štrancarja, da sta mu predstavnika EIB-ja večkrat navrgla, kako bo moral za stroške odvetniške pisarne pripraviti 400.000 evrov, niso neposredno odgovorili. Opomnili so le, da so na koncu (po protestih) z BIA Separations dosegli dogovor, da okoli pravnih zadev ne sme nastati več kot 30.500 evrov stroškov. Štrancar sicer trdi, da je bila zgornja meja postavljena na 40.000 evrov. V vsakem primeru je to še vedno veliko več od 5.000 evrov, ki jih je BIA Separations dejansko odštel za pregled skladnosti pogodbe z zakonodajo – tako za Slovenijo kot za Avstrijo – pri lastnem odvetniku. Kotaljenje cene s 400.000 na 40.000 in na 5.000 je najmanj nenavadno.

Na EIB-ju so pojasnili, da posojilojemalci v skladu s pogodbo in mednarodno prakso vedno pokrijejo stroške zunanjih pravnih svetovalcev banke. Ti pripravijo pravna mnenja o posojilni pogodbi v imenu EIB-ja in na račun posojilojemalca. Če pa posojilodajalec želi, lahko zase najame še koga drugega in ga prav tako plača, so sporočili. In zakaj so izbrali prav pisarno Odvetniki Dolžan, Vidmar, Zemljarič? Nobenega razpisa ni bilo, banka je po pogovorih s številnimi pravnimi firmami ocenila, da je omenjena pisarna najprimernejša v smislu izkušenj in kompetenc, je odgovoril Dušan Ondrejička, predstavnik za odnose z javnostmi pri EIB-ju.

Notranja preiskava ustavljena
Ondrejička je še razkril, da se je celotne zadeve lotila notranja služba banke, ki se ukvarja s preiskovanjem domnevnih goljufij, a za nadaljevanje preiskave "ni našla dovolj elementov".

Pisarna: Takšne cene nikoli nismo zahtevali
Za njihovo plat zgodbe smo se obrnili na pisarno Odvetniki Dolžan, Vidmar, Zemljarič. "Če direktor podjeta BIA Separations trdi, da sta predstavnika EIB-ja od njega zahtevala 400.000 evrov za storitve naše odvetniške pisarne, lahko jaz z vso gotovostjo trdim, da nismo nikoli ponudili svojih storitev po takšni ceni in da mi tudi ni znano, da bi EIB od kogar koli kadar koli zahteval takšen znesek za plačilo naših storitev," se je odzval odvetnik Mitja Vidmar.

"Ker z vsebino vseh pogovorov med direktorjem BIA Separations in predstavniki EIB-ja nismo bili seznanjeni, žal ne morem trditi, da g. direktor razširja laži, saj bi mu s tem morda neupravičeno očital kaznivo dejanje," je nadaljeval.

"Razmerje med odvetnikom in stranko je zaupno, zato vam podrobnosti našega sodelovanja z EIB-jem ali kom drugim ne morem razkrivati. Vsekakor pa lahko zatrdim, da je znesek 400.000 evrov približno od 100 do 200-krat višji od zneska, ki bi ga za izdelavo pravnega mnenja v zvezi s posojilom pričakovali od katere koli stranke, pa če bi bil to EIB ali kdo drug. Tudi če bi v naši odvetniški pisarni pripravili celotno dokumentacijo za takšen posel, ocenjujem, da bi bila skupna cena za vse storitve približno 20-krat nižja od navedene," je še pojasnil.

Če se za posojilo vrne skoraj dvakratnik prejetih sredstev, lahko še nosi pridevnik 'razvojni'? Še posebej, če je za poplačilo obresti podjetje primorano ustaviti razvoj? Vprašanje smo poskušali nasloviti na nekdanjega komisarja Potočnika, pod katerim je shema RSFF nastala, prek Združenih narodov, kjer deluje zdaj; a nam ga ni uspelo doseči.

Banka hvali instrument RSFF
Banka je v odzivu za MMC izpostavila drugi vidik sheme RSFF, ki se ji zdi še najpomembnejši. Evropska komisija je vanjo dala milijardo evrov. To milijardo bi sicer porabila za subvencije raziskav in razvoja neposredno in le v tem znesku. Ker pa jih je dala poleg dodatne milijarde EIB-ja, so lahko nastali kupček uporabili kot podlago za posojila v znesku 15 milijard evrov, skupni stroški podprtih projektov pa so presegli 30 milijard. Program RSFF je šel skozi številne zunanje in notranje evalvacije, ki so enoglasno sklenile: "RSFF je najuspešnejši instrument deljenega tveganja do zdaj."

Izjemen obet biološkega leka
BIA Separations deluje na obetavnem področju. Biološka zdravila, torej zdravila, ki izhajajo oz. so sintetizirana v živih organizmih (lahko tudi nadalje obdelana), imajo ogromen potencial. Glede na "običajne" leke bi ga lahko označili skoraj za čudežnega. Poskusne terapije v ZDA so, denimo, v nekaj urah skoraj popolnoma odstranile krvnega raka, in to pri pacientih v zadnjem stadiju - tik pred zanesljivo smrtjo. Rakave celice nekega drugega tipa so nadalje uspešno napadli z gensko spremenjenimi virusi, iz miši pa jim je uspelo odstraniti virus HIV … To je le nekaj najbolj svežih zdravstvenih prebojev, za katerimi stojijo biotehnološka zdravila, in še več jih je pričakovati z razvojem revolucionarne metode obdelave dednine, CRISPR.

Področje pa pestita dve veliki prepreki. Prva: ta zdravila so večinoma še v fazi razvoja, eksperimentalna in včasih zelo nevarna. Samo v prvem omenjenem primeru, kjer so skoraj čudežno v le nekaj urah ozdravili rakave bolnike zadnjega stadija, je nekaj pacientov doživelo hude reakcije, bila je tudi smrtna žrtev. Znanstveniki so jasno povedali, da je treba še precej umerjanja in kliničnega testiranja, preden lahko gredo naprej, kaj šele na trg. Prav ponesrečeni klinični poskus je, denimo, pred desetletjem zatrl trg z biološkimi zdravili in šele pet let pozneje se je začelo spet obetavno pobirati. To ni niti približno koristilo BIA Separations. Niso pa vsa biološka zdravila tako skrajna in revolucionarna, marsikatero je že dobro umerjeno. Po Štrancarjevih besedah je obetaven sveženj zdravil pravkar v fazi kliničnih raziskav, ki se bo končala z letom 2018 in 2019. Takrat bodo predvidoma prišla na trg.

To je točka, na katero zares računajo v ajdovski družbi. BIA Separations ne proizvaja bioloških zdravil – ponuja pa pripomočke za proizvodnjo. Bolj kot se bo širil trg bioloških zdravil, več prometa si obetajo, saj edini na svetu ponujajo čistilne materiale četrte generacije. BIA Separations ima namreč – po lastnih trditvah – unikatno rešitev za drugo veliko prepreko področja. Izdelava biozdravil je namreč zelo draga. Pretežen del stroškov, od tretjine do 90 odstotkov, obsega čiščenje. V postopku izdelave nastaja ogromno različnih sestavin, in le ena je želena. Pa tudi drobna. Gre za virusne delce v cepivih in podobne mikroskopske ekstrakte živih bitij, dele celic, encimov in drugih presnovkov, ki jih je treba ločiti od plev. Ajdovska družba trdi, da so njihova sita kar petnajstkrat učinkovitejša od vseh drugih obstoječih rešitev na trgu in posledično drastično znižajo stroške. Uporabljajo se lahko tudi v znanosti – in res: imena ajdovskih proizvodov najdemo v številnih metodoloških opisih znanstvenih člankov.

Lastniške zagate
Med čakanjem na "eksplozijo" trga biofarmacevtikov pa je podjetje zašlo v težave. V preteklih dveh letih je imelo večkrat blokirane račune, pa tudi plače so včasih zamujale. Toda to še ni bilo tako težavno, družba je vseeno leta vedrila, veliko vlagala v razvoj in tudi zaposlovala visoko izobražene kadre, čeprav jih je nekaj zaradi nerednih izplačil tudi odšlo. Zares se je zapletlo z lastniki. Da bo počilo na lastniški ravni, je Štrancar napovedal že davnega leta 2005. Takrat je ob robu prejetja nagrade za podjetnika leta v intervjuju za revijo Podjetnik razkril, kaj najbolj obžaluje: da niso že od začetka uredili lastniških razmerij in jih formalizirali. "Na začetku podjetje ustanavljajo prijatelji in kolegi, tega ne narediš, pozneje pa je že prepozno."

Deset let pozneje, leta 2015, je udarec prišel iz Avstrije, iz krovne družbe BIA Separations GmbH.

Štrancar: Poteka poskus sovražnega prevzema
Avstrijska (nad)veja je bila ustanovljena leta 2007 kot platforma za lažji dostop do financiranja pri avstrijskih vlagateljskih skladih, pa tudi za okrepljen prodor na druga tržišča. Avstrijski GmbH je glavni, 75-odstotni solastnik slovenskega, nima pa "know-howa". Štrancar je prepričan, da so se leta 2015 težave začele zato, da bi se na drugi strani Alp dokopali do dragocenih patentov in skrivnosti proizvodnih tehnologij. Že lani je za 24ur dejal, da poskuša neki avstrijski solastnik na vsak način izvesti sovražni prevzem avstrijskega in s tem slovenskega podjetja in da gospodarski napad poteka že od leta 2015. "Omenjeni poskus je popolnoma blokiral delovanje GmbH, ki slovenskemu podjetju dolguje 3,5 milijona evrov – za opravljeno delo pri projektu z japonsko multinacionalko SDK. Zato je BIA Separations Slovenija v hudih finančnih težavah," je izjavil.

Poenostavljeno: slovenska BIA ne bi zašla v težave, če avstrijska veja v poskusu sovražnega prevzema ne bi blokirala dolgovanih izplačil. Še več. Slovenska izpostava je hotela sama izvesti dokapitalizacijo; poiskala je že strateške partnerje in pristopila k postopku. Toda Avstrijci so dokapitalizacijo blokirali. Lani poleti je tako BIA Separations končala v - prisilni poravnavi.

V prisilno poravnavo
Štrancar je v isti sapi priznal, da tudi znotraj hiše ni vse potekalo tako, kot bi moralo. Od leta 2004 naprej da se je vse manj posvečal notranji organizaciji in se vse bolj osredinjal na strateške zadeve, investitorje in zunanjo usmeritev. Podjetje je medtem kot primarni cilj zasledovalo znanstveno odličnost, kratko- in srednjeročna dobičkonosnost pa je bila drugotnega pomena. Bomo že počakali na bum trga biomedicinskih zdravil in medtem iskali, kje še obrusiti tehnološko ost. Lani, ko je realnost udarila s prisilko, je Štrancar – kot je povedal za Primorske novice – podjetje preusmeril v dobičkonosnost. Odprodali so en raziskovalni laboratorij, strukturo podjetja in zaposlene pa prilagodili tistim projektom, ki prinašajo denar.

Zdaj, leto dni po začetku prisilne poravnave, mesečni poslovni izkazi razkrivajo, da se je preusmeritev obrestovala. BIA Separations je še vedno v igri. Redno izplačuje plače in vse dobavitelje, za povrh je zelo dobičkonosna in hitro veča promet. Dobički se akumulirajo na bančnih računih in zagotavljajo poplačilo upnikov, ko bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena. Zanjo se zavzemajo vsi upniki, razen omenjenega avstrijskega, ki – po Štrancarjevih besedah – želi stečaj in dostop do tehnologije. Ker se podjetje ne usmerja več toliko v raziskovanje, je prejelo več milijonskih naročil, ki bodo že sama v roku dveh let promet podvojila s štirih na osem milijonov evrov, če pridejo dodatna, pa še hitreje. Na ta način bo devet milijonov evrov, kot jih dolguje, zanesljivo in hitro poravnala, je prepričan direktor podjetja v prenovi.

"BIA Separations v zadnjih letih postaja ključni partner pri proizvodnji biozdravil na področju genske terapije. Z našimi produkti se čistijo učinkovine za zdravljenje raka, preprečitev smrti dojenčkov zaradi genskih okvar, zdravljenja slepote ter mnogih drugih genskih bolezni. Trenutno se naša tehnologija uporablja v približno 100 kliničnih študijah zdravil, prva zdravila pa bodo dovoljena za širšo uporabo v naslednjem letu. V genski terapiji gre za zamik več kot 10 let, toda terapija prihaja in bo naslednjih 10 letih izpodrinila mnoga manj učinkovita zdravila. In BIA Separations postaja ključni dobavitelj teh podjetij. Skokovita rast v prihodkih v zadnjem letu to potrjuje. Cilj podjetja ostaja isti, 0,5 milijarde prometa na tem trgu," je Štrancar izjavil za MMC.

Domnevni odmev zavrnitve
Štrancar meni, da si je z zavrnitvijo tistih 400.000 evrov nakopal črno piko pri vplivnih krogih Evropske unije. Domnevo je utemeljil še z enim primerom stika z (evropsko) institucijo. Leta 2015, ko je BIA Separations zaradi izostalih plačil storitev japonske multinacionalke iskala svež denar, so poskusili tudi pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Sprva je bil stik s slovenskim predstavnikom pri tej banki pozitiven, izmenjali so številne dokumente, proučili okoliščine in se po nekaj mesecih že dogovarjali za intenzivnejša pogajanja, kako bi EBRD vstopil v lastniško strukturo kot vlagatelj. Nato pa je Štrancar po lastnih besedah dobil namig, da so zadevo nekje drugje ... zavrli. Mesec dni pozneje je od slovenskega predstavnika pri banki dobil sporočilo, da v BIA Separations ne morejo vstopiti, ker v tovrstna podjetja ne vlagajo. Niso tega opazili že prej?

V pogovoru je predstavil več primerov nadobudnih visokotehnoloških zagonskih podjetij, ki jih je – po njegovem mnenju – zadušila sprega politike in mednarodnih tehnoloških velikanov. Zagonskih podjetij, ki so veliko obetali, končali v stečaju, nakar je znanje poceni kupila multinacionalka. BIA Separations je takšen malček, ki bo v nekaj letih ogrožal marsikoga, je pomenljivo dodal. Resnico bo pokazal čas.

Kako naprej
Kmalu bo minilo deset let, odkar je Slovenijo zadela svetovna finančna in gospodarska kriza. Desetletje, odkar se je minister Križanič rokoval z direktorjem EIB-ja Maystadtom. V desetih letih so nasmeški politikov odzveneli, v Ajdovščini se pa še vedno borijo s surovim trgom. In tako kot nejasna ostaja prihodnost podjetja, tako v megli ostajajo vmesni sporni dogodki. Je Zajc res hotel, da skoraj pol milijona evrov neupravičeno konča v rokah točno določene odvetniške pisarne? Je EIB tako visoko obrestno mero res postavil kot odvračilo in kazen "neposlušnemu" podjetju, ki ne razume nenapisanih evropskih pravil? Čemu molčijo druga podjetja, ki so prejela denar od RSFF-ja? Ali pa je EIB – glede na zdajšnje finančne težave BIE – pravzaprav pravilno ocenil tveganje podjetja? Do dokončnega odgovora se nismo dokopali, saj v tem primeru velja beseda ene strani proti drugi. A obenem odzvanja izjava tretje strani, slovenskega bančnega staroste: "V tej zadevi nekaj zelo smrdi."

Video: Oddaja Prava ideja na temo BIA Separations (2008)

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Glimseye
# 03.07.2017 ob 06:48
Clanka nisem prebral do konca, ker sem bil preveč prizadet. Drugače pa, tole je pravo novinarstvo.
Celt
# 03.07.2017 ob 07:19
Lepo ste razkrili EU banksterje,... čestitke za raziskovalno novinarstvo. Končno.
PetrovskiN
# 03.07.2017 ob 08:06
Res čestitke novinarju. Takšnega raziskovalnega novinarstva je v Sloveniji premalo.
Insider No. 1
# 03.07.2017 ob 08:15
BIA Separations je protestirala, in to še večkrat, tudi pri komisarju Potočniku, češ da mera ni v duhu sheme RSFF. Potočnik se tudi odzval ni, EIB se ni premaknil.

Zapomnite si ta stavek, ko bodo omenjenega politika v Sloveniji pred volitvami povlekli na plano kot "nov obraz".
lila2140
# 03.07.2017 ob 07:14
In tako to gre. Da ne bi kdo mislil, da je samo Slovenija mafijska država. Svet je ena sama mafija. Kako žalostno. Kako doseči vsaj minimalno poštenje, kako do moralnega delovanja institucij, ki naj bi bile primeri dobrih praks? Ko pa na vseh nivojih vlada pohlep...
malikaliber
# 03.07.2017 ob 07:16
Kaj naj si člivek misli...Blišč in beda naše civilizacije...
COP
# 03.07.2017 ob 07:40
15% obresti so oderuške obresti, s strani EU inštitucije pa sploh.
vsenior
# 03.07.2017 ob 07:11
Minister Klemenčič še v prejšnji službi: kamorkoli dregnemo povsod obupno smrdi! Če dobro razumem članek to pomeni, da so naredili sistem, kjer neposlušne stranke privijejo do konca obstoja (firme). V prenesenem pomenu me članek (naslov: Kako se je evropski denar izogibal BIA Separations ali očitki o mafijskih poslih Evropske investicijske banke) spominja na rastlino JAPONSKI DRESNIK, ki ga ne moreš iztrebiti.

dopisnik
# 03.07.2017 ob 08:02
A ni bil podpredsednik te banke naš Ropov Tonček?
Jajaja
# 03.07.2017 ob 07:50
Celt
Odličen komentar se pridružujem. In dodajam dobro jutro Slovenija EU ni čudežna in tudi tam deluje isti princip podkupovanja za katerega smo mislili da je Slovensko balkanska posebnost..
Pravo vprašanje pa je zakaj tako pomembna odkritja na področju zdravil ne pridejo hitreje na trg in pomagajo ljudem tukaj pa obstaja še hujša farmacevtsk macija ki takšna mala farmacevstka podjetja zasleduje in uničuje saj ne želijo izgubiti miljardnih poslov s kemoterapijo ki človeka ubija pčasi neopazno. Pri nas pa zdravniki še vedno zaradi pomankanja informacij uporabljajo sam kemoterapijo.
Homer.
# 03.07.2017 ob 07:22
Hja, potem vam je lahko jasno, kakšen je "odtok" denarja v državnem najemanju kreditov......
blef
# 03.07.2017 ob 08:29
Tako odteka denar v zasebne žepe, prvo pri kreditih, nato pri izvajalcih, pa nadzornikih, pa pa.
JohnSmith
# 03.07.2017 ob 11:11
EIB je politična banka, zatočišče odsluženih visokih političnih kadrov, tako da kakšne posebne poštenosti in moralnosti tam ne moreš pričakovati.

Štrancar pa zmeraj vse pove v svojo korist, pa marsikaj tudi zamolči. Da je bil pripravljen sprejeti kredit pod takšnimi pogoji, kot opisuje, pove, kako zelo mu je voda tekla v grlo. Plač takrat zaposleni niso dobivali redno in tudi kasneje ne. Najdaljše obdobje brez plač je bilo od oktobra ali septembra 2014 do maja 2015. Ko so ljudje dajali odpovedi, jih je označil za nesposobne, tistim na višjih položajih je tudi grozil s tožbami.

Če avstrijski lastnik slovenskemu dolguje 3,5 milijona evrov, bi najbrž to morali imeti nekje med terjatvami ali vsaj naložbami, pa slovenska Bia nikjer teh 3,5 milijonov evrov ne izkazuje. V enem obdobju v preteklosti jih je, ampak v glavnem zaradi kreativnega računovodstva, da se je investitorjem prikazovalo boljše stanje od dejanskega.

Leta 2015 je sklad Meta izvedel dokapitalizacijo, tako da tudi ta zgodba o blokadi Avstrijcev ni čisto resnična. Zaupanje med investitorji, Avstrijci, in Štrancarjem se pa podrlo tudi zaradi tega, ker že 15 let govori, kako bodo zdaj glih uspeli, pa se kar ne zgodi. Vmes je bilo že enih 12 različnih dokapitalizacij, s katerimi se je reševalo likvidnost.

Pa podjetje je zdaj že eno leto na seznamu davčnih dolžnikov v kategoriji 300.000 do 500.000 EUR.

Skratka, Štrancarju ni vsega za verjeti, ker ima očitno nek problem z resnico, resničnosti teh navedb o 400.000 evrov provizije pa tudi ni mogoče preveriti, ker bo Zajc njegove navedbe seveda zanikal, zapisano pa ni nič.
amigo
# 03.07.2017 ob 08:01
Slovenska država bi morala braniti slovenska podjetja pred sovražnimi dejanji drugih držav. Zakaj imamo sploh državo, če tega ne dela?
murch
# 03.07.2017 ob 09:07
Čestitke novinarjem za tako poglobljen članek!!!
Srečni Luka
# 03.07.2017 ob 08:46
"Raziskovalno novinarstvo" se pač ustavi pri NLB in ostalemu "nacionalnemu interesu"!
oziris.va
# 03.07.2017 ob 08:24
Saj sem večkrat napisal, da na Zahodu™ ni nič drugače, samo pač delajo v večjem obsegu.
biočlovek
# 03.07.2017 ob 14:52
Hvalevreden prispevek. Žal je (iz komentarjev sodeč) večina bralcev (razumljivo) spet zapadla v jezo in refleksno kričanje "mafija", ampak zgodba ima pomembno lekcijo.

Če posegaš v milijardni trg, sploh z disrupcijsko tehnologijo, nastopaš proti vojskam odvetnikov, plačanih za to, da ne sedijo križem rok, ko jim odžiraš profit. Če si pri tem še notranje oslabljen (neurejena razmerja na začetku), se takim silam težko upreš. Politiki so pri tem še najšibkejši faktor, oni so odvisni od volitev in če ne sodelujejo, je en sam negativen članek dovolj, da se jih nevtralizira.

G. Štrancar je v osnovi očitno bolj razvojnik kot podjetnik in je to lekcijo izkusil na svoji koži - upam, da zdrži in da bo lahko kot danes Elon čez nekaj let vsem tem dinozavrom od zgoraj kazal sredinca. Takisto upam, da si bojo to lekcijo zapomnili tudi bodoči slovenski podjetniki.
Do Brasil
# 03.07.2017 ob 10:33
Dober clanek! Tezko je biti v vlogi direktorja in paziti na strokovni razvoj in se na finance. Nekje te mora zmanjkati. Zato vsaka cast, do kam so prisli! Pomislite na prednosti pri zdravljenju,ki ga lahko omogoci taksna tehnologija. Jasno je, da so milijarde v obetih in da so farmacevtski giganti zainteresirani.
Tisto, kar pa smrdi, je pa po moje razlozeno v zakljucku sestavka - kako iznajdbo ukrasti in jo cim ceneje pripeljati do farmacevtike. Namrec, s takimi posojili, kot jih ponuja EIB enkrat zagotovo pogrnes in gres - ja tako kot je zapisano - v stecaj, z njim pa gredo tudi pravice iz naslova patentov! Seveda mi ne vemo, kdo je resnicen igralec v ozadju. Zdrzite BIA in upam na svetlo prihodnost!

PS - zgodbo o edinem jugoslovanskem antibiotiku poznate? Antibiotik je razsirjen po celem svetu in se vedno prinasa milijone pa je vendarle samo antibiotik....
acoschwanz
# 03.07.2017 ob 09:52
Noro. Hvala za vrhunski članek!
Sorrento
# 03.07.2017 ob 14:24
In zakaj ni takoj, ko so zahtevali 400.000 EUR, vključil kriminalistov?
ajvard
# 03.07.2017 ob 12:15
na naslovnico dajte intervju s Pezdirjem!
in pokličite na MNZ in NPU ter jih povprašajte, v kateri fazi je preiskava zoper tiste, ki so bili v intervjuju obremenjeni z dokumenti!
Jurčič
# 03.07.2017 ob 11:31
profesor na univerzi s sodelavci in studenti med raziskovanjem pride do te in te ugotovitve...super, kaj, če bi mi šli iz univerze in potem to prodajali kot naš patent? super, gremo v to avanturo...imaš en kup patentov, v tem in tem si edini na svetu, super dodana vrednost,komot dobim investitorje, vlagatelje v naše podjetje, na japonskem, nizozemskem, avstriji, ni problema, a nimaš za kredit? ok, malo smo se zakalkulirali z lastništvom, premalo ostane zame...ok, bom ustanovil podjetje v avstriji in potem prek njega odkupil to slovensko podjetje...sliši se dobro...ok, samo še kredit moramo dobit....vse je šlo v maloro...ok, kako čmo se rešit...ni problema, poznam jaz enega novinarja, mu bom razkril našo zgodbo, podal par kosti za glodanje, povezane s politiko...mogoče potem pridemo kako do rešitve, javnost mora slišati za nas....
sagoza
# 03.07.2017 ob 10:46
a, ste končno začeli pisati o mafijskih poslih, pohvalno, čeprav pozno ni nikoli prepozno. Slovenija je ugrabljena iz strani udbomafije in je vedno delovala kot mafijska država, mi ovce pa smo poslušali in verjeli pravljicam o pravičnem socializmu, nekateri še danes. V tako državo pridejo samo mafijski poslovneži delat posel, tako da ni čudno da se take stvari dogajajo tudi na evropski ravni, ker mafijcev se ne manjka po svetu in to sploh ni opravičilo zakaj jih imamo tudi pri nas polno.

upam da bo več takega pisanja, in naj bo direktno ne po ovinkih, ker to je vaš posel MMC, ne pa pripovedovanje pravljic!

za ovce ki so mogoče spregledale včerajšnji intervju z Pezdijem, in ki ob besedi udbomafija zamahnejo z roko, tukaj je link

http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174479889
Valerija
# 03.07.2017 ob 10:45
15% obrestna mera ni posebej nenavadna

drži.
pogajanja brez beleženja dogovorjenega tudi ni.
tudi to je običajna poslovna praksa.
Springbok
# 03.07.2017 ob 09:15
Na prvi pogled za slovenske razmere nadpovprečno raziskovalen novinarski prispevek. Čeprav dokaj pristranski. Pogosto je beseda proti besedi.

In ko pridemo do odstavka, o lastniških težavah, pa good guy postane bad guy. Kako lahko ustanoviš podružnico v Avstriji, ki postane tvoj 75% lastnik, in ima večino tvojih patentov. Če je to res, je EIB ravnala celo prav.
endrug
# 03.07.2017 ob 09:10
Kdor tole spremlja, ve da se tip stalno pritožuje. Najprej čez leve, pa je prišel JJ na oblast in je mislil, da bo v redu. Pa je bilo isto. Pa je šel iz Slovenije. Pa je bilo isto. Cel svet proti njemu. In to vedno.
Vodenje je pa tudi čudno. Sam hoče imeti popolno kontrolo, ljudje pa mu odhajajo.
gesan
# 03.07.2017 ob 09:10
Diplomirani lopovi, ki so legalizirali kriminal največjih razsežnosti!

Zakaj lovite lopove, ki ropajo po bankah tisočake?
Medtem, ko so lopovi, ki kradejo milijarde, še kar naprej spoštovana in zaščitena kasta...
anny22
# 03.07.2017 ob 11:57
Končno nekaj raziskovalnemu novinarstvu podobnega!
Zgodba pa...brez besed.
Jurčič
# 03.07.2017 ob 11:49
vse naše gazele imajo svojega geparda ;)
MateoS
# 03.07.2017 ob 10:19
Res da so takrat bili drugačni časi kot so danes, vendar veljalo je isto kot velja danes... več kot 10% lahko plača samo beli prah.. Ta firma pa nikakor ni bila tako briljanta da bi lahko to plačala. Bilance ne vidim tako daleč nazaj. Dodana vrednost v letu 2012 je bila cca 53.000 na zaposlenega, leta 2015 pa le še cca 32.000,00 EUR... Torej propalo je vse...
otto bizantiski
# 03.07.2017 ob 10:06
Mali pokec Slovenije:
Resnica o UDBI, kjer nam povedo, kdo je K, ali je K zaslužil za svojo penzijo ter podobno vendar preiskovalci NPU, tožilstvo, KPK, mediji, neodvisna javnost ..........en velik nič, kot da se ni nič zgodilo, nihče ne bo odpeljal K na informativni razgovor, ni velika informacija,d a bi polnila medije . En velik nič, dokaz več,da vzporedno državo fura udbovska mafija , Slovenija jim je pa le alibi.
pašeresje
# 03.07.2017 ob 07:52
Moje mnenje:
Slovenski predstavnik v najvišji organizacijski strukturi banke je že lep čas Anton Rop (nekoč slovenski premier, LDS).

Jaz bi se skoncentriral na ta konec, zakaj je obrest kredita EVROPSKE investicijske banke, za slovensko podjetje ki je naklonjeno desnici višja, kot če bi najeli kredit kje drugje...

škoda, da se tako omejuje lasten razvoj in delovna mesta...če bi dajali toliko denarja kot za Magno bi bilo lahko marsikaj drugače...
Lovec
# 03.07.2017 ob 12:27
Kompleten intervju z Pezdirjem bi morali objaviti. Na naslovnici bi moral ostati vsaj dva dni.

Pezdirju kapo dol.
Upam, da ne bo padel z lojtre.

Jože Možina Vam pa itak, čestitke.
DrMrrr
# 03.07.2017 ob 12:00
Ups. Zadeva zna "spokati".
(Čestitke "nesojenemu" kreditojemalcu za pogum!)
vipmit
# 03.07.2017 ob 10:27
Ni in nikoli ne bo enako.
Predavati in opravljati raziskovalno delo, ki je plačano z davkoplačevalskim denarjem.
Voditi firmo in biti konkurenčen na svetovnem trgu.

Pa nima nič proti univerzi.
oleander
# 03.07.2017 ob 10:23
Če se prav spomnim, je ena od Evropskih komisij morala odstopiti zaradi finančnih goljufij, nekateri pa so dobili zaporne kazni.

Opisani primer bi zahteval sodelovanje raziskovalnih novinarjev v državah, kjer so podjetja, ki niso želela odgovarjati na vprašanja novinarjev. Gotovo bi se dalo marsikaj izkopati.

Vsekakor pa je to primer za OLAF, evropsko policijo za razkrivanje goljufij.
pirat1
# 03.07.2017 ob 10:10
A je tale Igor Zemljarič iz odvetniške družbe Dovžan, Vidmar in Zemljarič res sin Janeza Zemljariča???

Če da, potem je to še dodaten dokaz, kako je lokalna mafija hitro navezala lovke z mafijskimi krogi v EU, ki prav v Luksemburgu pogosto skrivajo desetine milijard naropanih v zadnjih 26 letih v Sloveniji...
galoper
# 03.07.2017 ob 09:32
V poslih je navada, da sodelujoči nekaj pokasirajo. Od tu naprej bi verjetno zgodba bila še bolj široka, če bi pregledali vire premoženja določenih ljudi in razkrili nizkotno bedo političnega sprenevedanja
bilzerian
# 03.07.2017 ob 07:18
jaz sem temu direktorju verjel vse do tkrat, ko sem prebral do točke, kako so ustanovili avstrijsko podružnico, ki jih je potem poskušala prevzeti, pa kako so mutili z lasništvom.
od tu naprej pa začenjam verjeti, da evropska banka ni vsega sama kriva.....
axis
# 06.07.2017 ob 11:06
Mogoče ni vse tako kot piše:

Bia je družba, ki naj bi Ajdovščini in Sloveniji prinesla nov veter z visokotehnološko proizvodnjo in, kot njen sosed Pipistrel, bila deležna mnogih bonitet. Štrancar se je bil pripravljen pajdašiti z levim županom Ajdovščine (razumi kot hočeš), ko je bila v igri parcela in desnimi politiki, ko je bil v igri denar.
Ko pa je treba začeti delati in hkrati plačevati stare usluge je pa ogenj v strehi.
Čakam na komentarje druge strani............
tore
# 03.07.2017 ob 18:00
Do znanstvenega odkritja so prišli med delom na fakulteti, torej z denarjem nas davkoplačevalcev. Nato ustanovili privat firmo in začeli ta izum prodajat. To je po moje nedostojno in pokvarjeno dejanje ter kaznivo. Kako bi pa bilo, če bi se en razvojnik v Krki, Leku, Hidri ... tako obnašal, sigurno ga ne bi mirno gledali, kot to počne država.
Sicer pa zakaj se ni povezal s Krko, kjer imajo denar, izkušnje z patenti, pravnike ...
oleander
# 03.07.2017 ob 15:47
biočlovek, dober komentar!
sagoza
# 03.07.2017 ob 13:49
"Bom poskušal razčlenit tole vrhunsko dedukcijo: (1) sloveniji vlada udbomafija, v taki državi poslujejo samo mafijski poslovneži, torej (2) ni čudno, da je isto na evropski ravni, ker je svet poln mafijcev, ampak (3) to ni opravičilo, da imamo v Sloveniji toliko mafijcev :)"

(1) sloveniji vlada udbomafija (to upam da je jasno), (2) s tako državo sposlujejo samo mafijski poslovneži (če v državi vlada mafija potem se lahko z tako državo posluje le po mafijskih pravilih, upam da je tudi to jasno), (3) potem ni čudno da imamo mafiske posle tudi na evropski ravni (torej, če imaš lokalnega mafijca ki posluje z evropskim mafijcem potem je ta posel iz slovenske perspektive na evropski ravni in ne na lokalni, bo šlo), (4) ker svet je poln mafijcev (to je verjetno jasno, torej evropa ni izjema), (5) in to ni opravičilo zakaj jih imamo tudi pri nas polno (ta ostavek se nanaša predvsem na tiste, ki pozornost sprevračajo na evropsko mafijo obenem pa zamižijo ko je govora o lokalni mafiji. teh mafijskih poslov v Slovenji je bilo in jih je še toliko, kot kosti pobitih po ševilnih breznih na teritoriju celotne slovenije. Torej to da so se ti mafijski posli zgodili v Sloveniji se ne da opravičiti z dejstvom da cel svet upravlja ena sama mafija!

bo sedaj šlo, ni se mi dalo pisati na dolgo in široko, ko to večkart napišeš te mine volja da bi ponavljal :)

uglavnem rdeče plemstvo še naprej vlada sloveniji saj je porazilo konkurečno črno plemstvo ki je posle opravljalo na enak načn, čakam le še na dan, ko boste objavili da je eden lastnikov Saftija milan kučan
ZETAC
# 03.07.2017 ob 12:50
Ta članek je lahko za zgled marsikateremu novinarju! Strokovno, kritično, podkrepleno s podatki.
džeko
# 03.07.2017 ob 11:24
Opa..moj nedolžni komentar je pa nekdo izbrisal....v tejle "demokraciji" pa že tudi gre vse vsakemu v nos....
Bladerunner999
# 03.07.2017 ob 11:20
@JohnSmith: "Štrancar pa zmeraj vse pove v svojo korist, pa marsikaj tudi zamolči. Da je bil pripravljen sprejeti kredit pod takšnimi pogoji, kot opisuje, pove, kako zelo mu je voda tekla v grlo. Plač takrat zaposleni niso dobivali redno in tudi kasneje ne. Najdaljše obdobje brez plač je bilo od oktobra ali septembra 2014 do maja 2015. Ko so ljudje dajali odpovedi, jih je označil za nesposobne, tistim na višjih položajih je tudi grozil s tožbami.

Če avstrijski lastnik slovenskemu dolguje 3,5 milijona evrov, bi najbrž to morali imeti nekje med terjatvami ali vsaj naložbami, pa slovenska Bia nikjer teh 3,5 milijonov evrov ne izkazuje. V enem obdobju v preteklosti jih je, ampak v glavnem zaradi kreativnega računovodstva, da se je investitorjem prikazovalo boljše stanje od dejanskega.

Leta 2015 je sklad Meta izvedel dokapitalizacijo, tako da tudi ta zgodba o blokadi Avstrijcev ni čisto resnična. Zaupanje med investitorji, Avstrijci, in Štrancarjem se pa podrlo tudi zaradi tega, ker že 15 let govori, kako bodo zdaj glih uspeli, pa se kar ne zgodi. Vmes je bilo že enih 12 različnih dokapitalizacij, s katerimi se je reševalo likvidnost."

Evo, točno to :)
Bladerunner999
# 03.07.2017 ob 09:11
Jah, marsičesa ni napisanega. Tale gospod šef je precej nesposoben- skoraj vsi, ki so kaj res znali, so že zdavnaj odšli s te firme... veliko nespoštovanja in preveč kmetavzarije je bilo...
friks
# 04.07.2017 ob 15:38
Čestitke za članek. Tako mafijo je treba javno izpostaviti in jasno povedati, kaj so.

Sklad, namenjen za spodbudo evropskega gospodarstva jim da višjo obrestno mero, kot skladi tveganega kapitala in japonske multinacionalke?

Toliko o tem, da se take stvari dogajajo samo v Sloveniji. Pravi profesorji za mafijske posle so v razvitih državah.
Kazalo