Večina izdaj kriptožetonov poteka na podlagi kriptovalut. Foto: Reuters
Večina izdaj kriptožetonov poteka na podlagi kriptovalut. Foto: Reuters
Strokovnjaki opozarjajo, da se da tehnologija blockchain uporabljati v številne namene, v nekatere pa pač ne. Foto: Pixabay
Trgovanje s kriptovalutami in kriptožetoni se po mnenju ministrstva za finance ne da obdavčiti enako kot kapitalske dobičke. Foto: Pixabay

Ali delati ICO? Če ta tehnologija upravičuje namen, absolutno da. Tehnologija blockchain se da uporabljati v številne namene. V nekatere pa ne.

Poslovni svetovalec Darko Butina o javnem zbiranju sredstev z izdajo kriptožetonov .
Zdravko Počivalšek
Minister Zdravko Počivalšek hvali razvoj tehnologij blockchain v Sloveniji. Foto: BoBo

blockchain. Vendar se na drugi strani pojavljajo opozorila, da investitorji v blockchain podjetja (še) niso ustrezno zaščiteni.

Vlada Mira Cerarja, ki zdaj opravlja le še tekoče posle, je med svojimi vizijami v zadnjem času omenjala, da želi Slovenijo pozicionirati kot najbolj prepoznavno destinacijo blockchaina (tehnologija veriženja podatkovnih blokov) v EU-ju. Slovenija to vsekakor še ni postala, vseeno pa spada med najaktivnejše države na svetu, glede na številne projekte blockchain, ki jih razvijajo slovenska zagonska podjetja.

"Dejstvo je, da je 13 slovenskih podjetij v svetovnem vrhu projektov blockchain. Ta podjetja so ustvarila 5 odstotkov vseh tovrstnih projektov na svetu in 200 delovnih mest. V letu 2017 je bilo v ta podjetja vloženih 140 milijonov sredstev," je v svojem nagovoru pred okroglo mizo Ali je prihodnost investiranja v kriptovalutah? pojasnil gospodarski minister, ki opravlja tekoče posle, Zdravko Počivavšek.

"Ponosen sem, da se je v mandatu te vlade začelo o Sloveniji govoriti kot o blockchain državi in kot takšna je prepoznavna v Evropi," je še dejal in poudaril, da si je njegovo ministrstvo zadalo, da bo čim prej sprejelo ukrepe za lažje ustanavljanje podjetij blockchain, saj si "želimo bolj aktivnega okolja za investicije v blockchain podjetja in delovanje tujih podjetij pri nas". Še pred volitvami, konec maja, pa naj bi bil predstavljen akcijski načrt za razvoj tehnologij blockchain v Sloveniji.

Kako regulirati kriptosvet?
Medtem ko minister Zdravko Počivavšek hvali razvoj blockchaina v Sloveniji, pa na tem področju zaostaja zakonodaja oz. je še vedno odprto vprašanje, kako regulirati delovanje podjetij, ki svoja zagonska sredstva skušajo pridobiti s pomočjo kriptovalut oz. z javnim zbiranjem sredstev za izdajo kriptožetonov (ICO).

Za to možnost se namreč odloča vse več zagonskih podjetij, tudi ker se lastnikom podjetij ni treba odreči lastniškemu deležu na račun vložka, kot smo lahko slišali na omenjeni okrogli mizi, ki jo je organiziral Zavod 14, liberalno socialno možgansko središče (think thank), ki je tudi član evropskega liberalnega foruma, kot ga je predstavil njegov direktor Aleksander Aristovnik. Toda pri izdajah kriptožetonov obstajajo številne pasti, saj vlagatelji niso zaščiteni, tako kot pri vlaganjih v finančne inštrumente, nad čimer bedijo pristojni regulatorja, kot je v slovenskem primeru Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Toda pri regulaciji "trčita dva svetova". Na eni strani mora država ustrezno poskrbeti za varovanje investitorjev in potrošnikov, na drugi strani pa regulacija ne sme zavirati ali celo onemogočati tehnološkega razvoja.

Domen Božeglav z ministrstva za javno upravo je pojasnil, da države skušajo pri tem doseči t. i. pametno regulacijo, ki bi bila v prid tehnologiji in investitorjem. Vendar "nekih končnih odgovorov, kaj je ta pametna regulacija, še vedno nimamo". Ena izmed možnosti, ki se tu nakazuje, je kombinacija ustrezne samoregulacije nosilcev projektov in ustreznega informiranja investitorjev, kar bi z regulacijo morale doseči pristojne državne institucije.

Razkorak med državo in kriptosvetom
Toda okrogla miza je razkrila, da je med predstavniki države in kriptosveta še vedno velika vrzel. V Sloveniji že več kot 50 podjetij razvija tehnologijo blockchain in mnoga so, kot rečeno zagonska sredstva že zbirala in jih še, s prodajo kriptožetonov, tako za kriptovalute, kot za evre.

ATVP pa izdane žetone uvršča med t. i. storitvene žetone (utility token), ki so namenjeni storitvam oz. uporabi infrastrukture, ki temelji na tehnologiji blockchain. Aleš Butala iz ATVP-ja je pojasnil, da trenutno pač niso pristojni za nadzor nad storitvenimi žetoni. Toda nekatere države so že dovolile izdajo premoženjskih žetonov (security token oz. equity token), za katere pa veljajo ista pravila kot za vrednostne papirje.

V ATVP-ju se po njegovih besedah zavedajo, da se tako izdajatelji kot vlagatelji na področju izdaje t. i. kriptožetonov soočajo z mnogimi vprašanji in zato so izvedli javno posvetovanje ter zbirali odzive zainteresirane javnosti, da se presodi, kakšna bi lahko bila vloga regulatorja, kot je ATVP, tudi na tem področju. Izrazil pa je začudenje, da niso dobili nobenega odziva potrošniških organizacij in tistih, ki se ukvarjajo z zaščito vlagateljev.

Država dobičke iz delnic in drugih vrednostnih papirjev obdavčuje kot kapitalske dobičke. Tovrstno obdavčitev naj bi pristojnim državnim organom predlagali tudi predstavniki kriptosveta. Vendar na ministrstvu za finance, kot je pojasnil Tilen Božič, to zavračajo, saj pri kritovalutah in kriptožetonih ni mogoče določiti, kaj je realna osnova za kapitalski dobiček. V podatkovnih blokih namreč ni zapisano, koliko je denimo bilo tovrstnih transakcij. Pogosto tako potencialni zavezanci ne razpolagajo z zgodovino transakcij, prav tako je vprašljivo, ali je sploh mogoče za več let nazaj to z zanesljivostjo ugotoviti. Sicer pa je po njegovem mnenju davčna zakonodaja glede kriptosveta relativno dobro postavljena, saj znajo na davčnem prostoru postaviti odgovore na 99 odstotkov vprašanj, ki so se pojavila s pojavom kriptovalut.

Na ministrstvu za finance si sicer prizadevajo za mehko regulacijo, pri kateri je treba ugotoviti, kaj je sploh treba regulirati. Rešitve pa morajo biti premišljene in enostavne za vse deležnike, saj se bodo lahko sicer znašli v čudnem položaju, ko bi naleteli na kakšno past, ki se skriva v davčni zakonodaji. "Država ima namreč močna orodja, s katerimi lahko marsikomu škoduje, če na področju davkov ravna nepremišljeno in rokohitrsko. Sistem pobiranja davkov mora ostati robusten, pregleden in predvidljiv," je dejal.

Jan Isakovič iz platforme Cofound.it, ki združuje lastnosti podjetniških inkubatorjev in platform za množično financiranje, je menil, da je bilo na tem področju v zadnjem letu malo narejenega, čeprav se država, tako vlada kot regulatorji, trudi in komunicira z zasebnim sektorjem.

Jakob Gajšek iz ABC pospeševalnika pa je opozoril, da se je tehnologija spreminjala hitreje kot regulacija in zdaj imamo v Sloveniji številne storitvene kriptožetone, ki pa se obnašajo kot premoženjski kriptožetoni.

Kako varno je vlaganje v kriptožetone?
Ali je za vlagatelje koristno, če vlagajo v kriptožetone, pri katerih imajo zaradi pomanjkanja regulacije in ustreznega nadzora izdajatelji veliko manj obveznosti, kot če bi denimo izdali delnice? Tudi tu so mnenja deljena. Jan Isaković je povedal, da vsakomur, ki ga povpraša o varnosti v tovrstne naložbe, odgovori, da je bilo varno vlagati v delnice NKBM-ja (lastnike delnic je ob dokapitalizaciji razlastila država o. p.).

Sicer pa se vlaganje v kriptožetone, ki jih izdajajo zagonska podjetja, po njegovih besedah precej spreminja. Sprva je bil položaj precej romantičen in so žetone kupovali tisti, ki so verjeli v razvoj projekta. Ob lanski strmi rasti kriptovalut so v kriptožetone začeli vlagati tisti, ki so želeli na hitro zaslužiti. Vendar je zdaj cena kriptožetonov podobna klasičnemu vlaganju v zagonska podjetja, kjer se njihova vrednost ocenjuje glede na uspešnost njihovega poslovanja.

"Če delaš podjetje, ga naredi zato, da bi rešil neki problem. Od tega problema je odvisno, kakšno tehnologijo in mehanizme boš izbral. Zato je treba presoditi, ali je ICO primeren mehanizem ali ne," je povedal Darko Butina iz svetovalnega podjetja BUDS, sicer nekdanji direktor slovenskega spletnega trgovca Mimovrste.

Po njegovih besedah bo prodaja kriptožetonov sledila premoženjskim žetonom, v katerih bodo tudi deleži podjetij, kot se že dogaja v nekaterih državah. "Večina denarja v manjših podjetjih bo v naslednjih letih zbrana na ta način in bistveno manj bo direktnih investicij," je dejal in opomnil, da bodo tudi direktne investicije pomembne, saj zagonska podjetja tako pridobivajo potrebno podjetniško znanje.

Poberi in zbeži zgodbe
"Statistika pri ICO-podjetjih kaže, da jih že 46, 47 odstotkov iz leta 2017 danes ne obstaja več. Šlo je za t. i. "hit&run" zgodbe. Po nekaterih analizah je takšnih projektov celo 90 odstotkov. Veseli me, da je v Sloveniji to povprečje boljše in da imamo nekaj projektov, ki ustvarjajo prihodke in imajo dobiček," je poudaril, vendar dodal, da teh primerov ni zelo veliko, kar opaža celotna kriptoskupnost. Veliko novih projektov se po njegovih besedah, glede na načrte, zdi le "hit&run" zgodba tudi Sloveniji. Tudi nekateri projekti, ki so zelo promovirani v zadnjem času. "Ali delati ICO? Če ta tehnologija upravičuje namen, absolutno da. Tehnologija blockchain se da uporabljati v številne namene. V nekatere pa ne," je še poudaril Butina.

Ali delati ICO? Če ta tehnologija upravičuje namen, absolutno da. Tehnologija blockchain se da uporabljati v številne namene. V nekatere pa ne.

Poslovni svetovalec Darko Butina o javnem zbiranju sredstev z izdajo kriptožetonov .