Gospodarstvo

Poudarki

  • V digitalni dobi se svoboda začne z nadzorom in lastništvom osebnih podatkov, tudi ob uredbi GDPR
Datafund
Ekipa podjetja Datafund. Nameravajo jo še precej razširiti. Foto: Datafund
Ethereum
Svoj produkt so zasnovali na podlagi tehnologije Ethereum. Foto: Posnetek spletne strani www.ethereum.org
Gregor Žavcer
Žavcer je soustanovitelj Datafunda, v podjetju pa opravlja vlogo razvoja protokola ter poznejše fundacije, kamor se bo protokol preselil. Soustanovitelji so še: Zenel Batagelj, Mihael Modic ter Viktor Tron. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
       V tem trenutku smo tako kot Slovenija na nogomentnem prvenstvu, kjer proti favoritu vodimo z 2:0. Potem pa upamo, da do konca drugega polčasa ne bo 2:3 za favorita.       
 Žavcer o napredku tehnologije veriženja blokov in državnem posluhu zanjo
Slovenija in Evropska unija
S 25. majem v uporabo stopi uredba GDPR, ki temeljito premeša pravne norme na področju varstva osebnih podatkov. V Sloveniji ne bo zamika pri uporabi, ker parlament ni sprejel zakona, ki bi uredbo implementiral. Celo nekaj dodatnih sitnosti bo, saj je obenem v veljavi stari zakon o osebnih podatkih. Foto: BoBo
veriga, ključavnice
Bloki v verigah podatkovnih blokov se kot ključavnice vežejo drug na drugega. Izračunava jih veliko omrežje računalnikov, ki tako skrbi za visoko zanesljivost zapisanih podatkov. Foto: Pixabay
Swarm
Za hrambo osebnih podatkov so izbrali tehnologijo Swarm. Pri tem je pomagalo tudi dejstvo, da je šef Swarma, Madžar Viktor Tron, soustanovitelj Datafunda. Foto: EPA
       Še posebej po novi uredbi GDPR številni uporabniki ne bodo več dali soglasja. Ocene so zunaj, da bo to storilo le nekje 10 do 15 odstotkov ljudi. Izkušnja s privoljenji bo izkušnja s piškotki na nekajkratno potenco obremenitve. Kateri podatek, kakšen namen, do kdaj, komu ... to bo za marsikoga nočna mora. In podjetja bodo zainteresirana, da do podatkov pridejo legalno, pa da obstaja še neki tretji kanal za to.       
Facebook
Vprašanje je, kako se bodo na obstoj Datafunda odzvali tehnološki velikani, kot je Facebook. Morda ga bodo povsem ignorirali, morebiti bodo celo poskušali zadušiti to podjetje. Foto: EPA
       Socialno točkovanje na Kitajskem je zelo strašljiva ideja, ki pokaže, zakaj je tako važno zavedanje teže osebnih podatkov. [...] In če mi kot državljani nekoč ne bomo imeli izbire in se bo to digitalno socialno točkovanje uveljavilo tudi pri nas, je še posebej pomembno, da se bosta že v vmesnem času spremenila zavest in način dela. Da bomo imeli svoje osebne podatke in videli, kaj vse gre v točkovanje. Če bo že pač ta represija tudi tukaj. Je pa vse skupaj za moje pojme zelo strašljivo.       
Gregor Žavcer
Med pregledom podjetja so vrednotne usmeritve ustanoviteljev, vsaj na področju urejanja medmrežja, izrazite. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
       Mi v osnovi vse osebne podatke obravnavamo kot zelo občutljivo. Ima pa posameznik možnost odločanja, kaj naj deli. In če bo želel deliti tiste posebej občutljive, bo dobil obvestila in razlago, kaj bo delil in kakšne so posledice. [...] Nekako bomo poskušali spodbujati, kar smo poimenovali MinMax Sharing Principle. To je minimalna delitev osebnih podatkov na osnovi "need to know" [le tistemu, ki mora vedeti]; maksimalna delitev in monetizacija anonimiziranih podatkov.       

Dodaj v

Slovenski Datafund v zelje tehnoloških velikanov z blockchain varstvom osebnih podatkov

Preporod veriženja blokov v Sloveniji
22. maj 2018 ob 06:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenski startup Datafund razvija rešitev veriženja blokov, s katero bi vsak posameznik lahko varno shranil svoje osebne podatke in jih obenem lahko ponudil podjetjem v zameno za plačilo.

Slovenija je v zadnjih dveh letih postala mala meka na področju tehnologije veriženja blokov (blockhain). V naši državi se porajajo številna zagonska podjetja, ki privabljajo svetovno pozornost in k nam vlečejo tuje investitorje. Praksa je torej nasprotna od pretekle, ko so uspešna slovenska zagonska podjetja odhajala v tujino, v London, na Ciper in drugod.

Eden izmed tistih, ki ostajajo, je Datafund. Še več, podjetje je znano po tem, da je kot prvo podjetje veriženja blokov s sedežem v Evropi izvedlo t. i. ICO (initial coin offering, prva ponudba žetonov, kar je ekvivalent prvi ponudbi delnic v novotehnološkem svetu). Natančneje: prvi so izvedli ICO v skladu z zahtevami regulatorjev, medtem ko je bilo "divjih" evropskih ponudb žetonov najbrž kar nekaj. Dobili so za 250.000 dolarjev semenskega kapitala, v nekaj mesecih načrtujejo nadaljevanje.

Datafund je startup, ki namerava tehnologijo veriženja blokov uporabiti za varstvo osebnih podatkov, še posebej ob prihajajoči evropski uredbi GDPR. Postavili bodo platformo, ki bo - po njihovih napovedih - sleherniku omogočala enostaven, a tudi podroben nadzor nad vsemi dovoljenji, ki jih je dal podjetjem. Ne le to, od ekonomije osebnih podatkov, na kateri uspevajo Google, Facebook in podobni, si bo lahko ta posameznik odrezal kos pogače tudi sam.

Poudarek na svobodi in zasebnosti
V podjetju pogosto izrazito poudarjajo vrednotno naravnanost za svobodo in varstvo zasebnosti. Prav Google, Facebook in drugi tehnološki giganti namreč izvajajo večji pregled in nadzor nad ljudmi, kot je bil mogoč kadar koli prej v zgodovini, pa tudi državne obveščevalno-varnostne agencije, pogosto kar skupaj s prvimi. Posameznik je v zameno za zastonjskost spletnih storitev sam postal produkt s podrobnostmi svojega življenja vred. Nova GDPR uredba nekaj nadzora nad osebnimi podatki vrača v roke posameznika, in tu se je Datafundu odprla poslovna priložnost. A ne le to, tudi priložnost za pozitivne spremembe v družbi. Kot je za MMC povedal Gregor Žavcer: "Področje, na katerega se podajamo, nosi veliko odgovornost. Če bi gledali samo s finančnega vidika, bi pripravili precej drugačne rešitve. Tudi precej enostavnejše in morda dosti bolj vprašljive. Osebno mislim, da so naše vrednote ključnega pomena."

Opisal je, kako so prišli na to idejo. "Med magistrskim študijem kognitivne znanosti sem se ukvarjal z zdravstvenimi aplikacijami, torej kako bi lahko razvili sisteme, ki bi pomagali pacientom, pa četudi le preventivno. Konkretno sem takrat obravnaval idejo raziskovanja čustev. Primer: v Afriki imajo enega psihologa na 200.000 ljudi, obenem pa se nekje tretjina ljudi srečuje s simptomi depresije. Kako bi lahko tehnologijo uporabili za dostopnejšo medicino? Na fakulteti smo razvili aplikacijo U-Experience, ki je v bistvu raziskovalna in temelji na metodi vzorčenja izkušenj, zajema tudi čustva. Uporabnik večkrat na dan dobi vprašanje, kaj počne in kako se počuti. To je bil zame ključen trenutek. Na eni strani sem gledal strokovno literaturo in kaj vse je mogoče koristnega narediti, če imamo podatke o neki osebi. In še, kako preprosto je mogoče na nekoga vplivati," je pojasnil. "Ko smo opravili pilotsko raziskavo, se mi je utrnilo, da kot razvijalec takšnih podatkov ne želim shranjevati na svojem strežniku. Enostavno preveč intimni so. Niti kot uporabnik ne bi hotel, da ima kdo shranjene takšne podatke o meni."

Večino prejšnjih let je preživel na Dunaju in medtem iskal rešitve, kako z decentraliziranimi modeli (npr. P2P) omogočiti varnejšo izmenjavo podatkov. In ko se je zgodila eksplozija razvoja tehnologije veriženja blokov, se je vrnil v Slovenijo in skupaj s četverico znancev začel uresničevati idejo. Ne samo posel, k temu sta ga prisilila tudi razvoj sveta in družbe nadzora. "Danes je bolj kot kadar koli prej potrebna zaščita podatkov in zasebnosti. V svetu pač obstajajo ljudje, ki nam hočejo zlo ali pa delajo v svoj interes, v našega pa ne zares. Zloraba podatkov je postala kritična, če vemo, da so kraje identitete danes najbolj pogost zločin."

Kapljanje totalitarnih praks z vzhoda
Medtem ko je bilo medmrežje še pred dobrim desetletjem pogosto razumljeno kot stvar piflarjev in čudakov, je danes skorajda nujnost. Fizični in virtualni svet se zlivata, zavest ljudi o tem pa ne toliko. "Svetova sta se združila, norme obnašanja pa so popolnoma različne. Če bi zdaj prišel najin pogovor poslušat en tip s Facebookovo majico in nama dejal, ne pustita se motiti, jaz bom samo zapisal vse, kar povesta, da vam bomo lahko potem kaj prodali, bi ga oba zelo čudno pogledala. Medtem ko je to v nalinijskem svetu to nekaj popolnoma samoumevnega." Datafund bo zato v vse svoje rešitve vključil številne napotke in nasvete, da bi ljudi ozaveščal o varovanju zasebnosti.

Še posebej bo to pomembno, če bodo v naš zahodni svet začele kapljati prakse nekaterih vzhodnih avtoritarnih ali totalitarnih držav. V Rusiji in v Turčiji poskušajo zatreti kanale za kriptirano zasebno komunikacijo. Na Kitajskem je še huje, njihov nalinijski svet je zaprt z Velikim požarnim zidom in trdo cenzuriran, kar se vse bolj povezuje tudi s pravim življenjem. Kitajska uvaja sistem socialnih točk, kjer se (napačna) dejanja državljanov točkujejo in zapisujejo v posebne aplikacije, in to za vedno. Kršitelji bodo deležni številnih različnih sankcij, kot so prepovedi potovanj, omejitve komunikacije in podobno. "To je zelo strašljiva ideja. Obenem pokaže, kako pomembno je zavedanje teže osebnih podatkov in zakaj je tako važno, da o tem gradimo zavest."

Torej, kaj obljublja Datafund
Datafund pripravlja rešitev, ki bo obenem ščitila osebne podatke in uporabniku omogočala, da jih po lastni želji ter nadzorovano deli z drugimi.

Kako? Po novi uredbi GDPR, ki bo stopila v veljavo 25. maja, bo moralo spletno podjetje vsakega posameznika prositi za izrecno, ročno privoljenje za obdelavo njegovih osebnih podatkov. To privoljenje bo moralo biti tudi kadar koli preverljivo, kar je v nasprotju z obstoječim stanjem, ko uporabnik samo naloži piškotek, ki ga je gostujočemu inšpektorju težko pokazati.

Ta privoljenja se bodo zapisovala v blockchain protokol, ki ga trenutno razvijajo. Beta inačica platforme za upravljanje privoljenj naj bi bila na voljo s prihodnjim mesecem. Tehnologija veriženja blokov je neke vrste množična "zemljiška knjiga", ki je v praksi visoko zanesljiva. Privoljenja bodo tako jasna in transparentna. Brez privoljena pa podjetje seveda osebnih podatkov ne bo smelo ne shranjevati ne obdelovati (razen če bo to počelo protipravno). Posameznik bo lahko privolitev tudi kadar koli preklical, podjetju pa zaukazal, naj mu zbrane podatke pošlje in s svojih strežnikov izbriše. "Podjetja niso popolnoma pripravljena na uredbo. Fizične osebe lahko pričakujemo, da bomo zasipani s prošnjami za dovoljenje. Naša platforma bo omogočala preprosto povezovanje in pregled z obeh strani."

V drugi fazi namerava Datafund omogočiti tudi visokozanesljivo hrambo podatkov samih. In to ne na njihovih strežnikih, temveč so se odločili za tehnologijo hrambe Swarm. Gre za razpršeno in kriptirano rešitev z visoko stopnjo redundance, podobno denimo MEGA (ki jo je zasnoval razvpiti Kim Dotcom). Le da je še precej bolj fragmentirana. Primer: ko bo uporabnik v Swarm naložil svojo fotografijo, bo ta razbita na 4 kilobajte velike koščke, ki bodo shranjeni po večjem številu različnih računalnikov po vsem svetu, povrhu pa še visoko kriptirani. V praksi to pomeni, da bi, tudi če bi heker ali državna agencija vdrla na enega teh strežnikov, na njem dobila le kup neberljivih in nesmiselnih koščkov datotek. Edini, ki jih bo lahko bral, bo le uporabnik sam. "Enkripcija je vrhunska, redundanca je visoka, tako da se podatki praktično ne morejo izgubiti." Poskusno storitev nameravajo ponuditi jeseni.

Tretja stopnja, načrtovana za prihodnje leto, pa je protokol, zasnovan na blockchain tehnologiji Ethereum, ki omogoča izvedbo t. i. pametnih pogodb (več o tem na dnu članka). Ta bo povezal prva dva elementa in posamezniku omogočil, da osebne podatke sam hrani in jih - če želi - tudi monetizira. "Protokol bo omogočil, da se bodo podatki lahko avtomatsko delili. Poudarek je na anonimiziranih. Lahko bo prispeval v raziskave, v velike baze podatkov, v nova odkritja, v kar koli že je pač namen," je povedal. Po lastni pobudi bo lahko delil tudi neanonimizirane podatke, a ob več opozorilih, kaj počne in kakšne so lahko posledice. In če bo želel, jih bo lahko hranil tudi v svojih napravah, na mobitelu ali računalniku. "Uporabniku hočemo omogočiti popolno svobodo."

Sistem bo vsekakor zastavljen tako, da Datafund kot podjetje pri sebi ne bo imel nobenih osebnih podatkov uporabnikov, je zagotovil Žavcer. V končni fazi bo tako kriptiran, da ne bodo mogli vedeti niti tega, komu je posameznik dal privoljenja.

Protokol bo omogočal avtomatizirano izmenjavo anonimiziranih podatkov na podlagi poprejšnjih privoljenj. Pri tistih podjetjih seveda, ki se bodo v početje vključila. Nihče ne more prisiliti Facebooka, da to stori. V tem primeru bo moral pač uporabnik, če bo hotel pridobiti nadzor nad podatki, od Facebooka zahtevati, naj mu jih izvozi, in šele nato jih bo lahko ročno vključil v Datafund sistem. V podjetju si vsekakor želijo, da bo čim več družb "posvojilo" protokol. Od tega bo tudi odvisen uspeh.

V tretji fazi bodo tudi omogočili, da bo uporabnik v zameno za deljenje svojih podatkov dobil tudi nekaj denarja nazaj. Zdaj svoje "poplačilo" dobi v obliki "zastonjskega" uporabljanja storitve, kot je npr. Facebook.

Delo ni zastonj
Kako pa v podjetju nameravajo dobiti svoj denar? Datafund s protokolom ne bo služil, zato ga bo dal v lastništvo neprofitni fundaciji, ki bo ustanovljena v Švici ali Avstriji, je napovedal sogovornik. "Edina mogoča rešitev je, da protokol ni v lasti nikogar, temveč da je javno dobro," je izjavil. Želijo namreč, da bo uporaba protokola zastonj, čim bolj razširjena, pa tudi, da se razvija v skladu z voljo zainteresirane skupnosti. Pri tem je spomnil na primer Googla: ta je za svoje potrebe razvil programski jezik GO in ga dal v javno uporabo, kar mu je v končni fazi koristilo.

Poslovni model iščejo drugje. Osnovna premisa je, da sam uporabnik oz. posameznik ne plača ničesar, temveč podjetja, ki želijo dostop do njihovih podatkov. Za začetek nameravajo podjetjem zaračunati storitev obdelave privoljenj, poleg tega pa razvijajo še nekaj dodatnih produktov. "Na vrhu protokola razvijamo nabor različnih storitev. Prva je upravljanje soglasij, zagotovo bodo sledile še druge, idej imamo že precej. In tam so običajni poslovni modeli. Za uporabo naše platforme bomo šli v iskanje strank po najboljših izkušnjah zagonskih podjetij. Veliko se pogovarjamo s podjetji in že imamo njihove odzive." Sklenili so že nekaj partnerstev, npr. z Valiconom in Deloittom, so pa tudi "v finalizaciji dogovorov z nekaj slovenskimi velikani".

Kaj pa je veriženje blokov? In kaj Ethereum?
Tehnologija veriženja blokov oz. tehnologija veriženje blokov je neke vrste javni register. Le da ga v nasprotju z zemljiško knjigo ne piše ena oseba ali ustanova, temveč razpršeno omrežje računalnikov sveta, zato ga je skoraj nemogoče pretentati. "Veriženje blokov je tehnologija, ki omogoča povezovanje ljudi, ne da bi si morali zaupati. Če podam primer: veliko ljudi je v življenju moralo podpisati kakšno pogodbo. Zadnji stavek je po navadi, da je ta v N izvodih, ki ga imajo ti in ti ljudje. In midva se dogovoriva za posel, pri čemer bom jaz plačan 1.000 evrov. Ko pa opravim posel, hočem več in dopišem eno ničlo, pridem do tebe, zahtevam 10.000 evrov. In ti rešeš, hopla miki, na moji kopiji piše 1.000. Na Gašperjevi kopiji tudi 1.000, večina se strinja, da je vrednost 1.000, kar dokaže, da sem jaz v danih okoliščinah goljuf. To je princip delovanja veriženja blokov," je pojasnil. Ena prvih znanih implementacij tehnologije je digitalna valuta Bitcoin, in če en uporabnik nekomu plača z njo in omrežje to transakcijo potrdi, je zagotovo izvedena.

Na taisti tehnologiji je zgrajen Ethereum, ki ga za protokol koristi Datafund. Je naslednja generacija, ki ne zagotavlja le, da je transakcija potekla in da se je informacija premaknila z A na B, temveč je transakcija kar program. Tako omogoča izvedbo t. i. pametnih pogodb.

Številni poznavalci zatrjujejo, da veriženje blokov predstavlja naslednjo veliko tehnologijo prihodnosti, ki bo prinesla tako veliko revolucijo, kot jo je svetovni splet (WWW). Toda že precej elektronov je steklo in precej zim je minilo, odkar je Satoši Nakamoto začel veriženje blokov, pa tega velikega poka kar ni in ni. "Res je," se je odzval sogovornik. Toda zadeva terja svoj čas. Tako kot ga je WWW. "Leta 1990 nihče ni pričakoval, da bo internet postal tako velik in vpliven, kot je," je spomnil. Tudi raziskovanje umetne inteligence se je na večji ravni začelo že v 50. letih, pa je vmes zastalo in šele zadnja leta vidimo pravo porajanje. Veriženje blokov in iz njega nastale tehnologije so po njegovem mnenju šele v uvodni fazi, in bodo zares disruptivne šele takrat, ko bo uporaba postala intuitivna. Tako kot pri televizorju, kjer se nihče ne ukvarja s tem, kaj se dogaja v elektronskem vezju, zanima ga le, kaj se prikaže na zaslonu.

Slovenija, podjetništvo in bloki
Predstavniki gospodarstva, podjetniki in obrtniki pogosto izražajo mnenje, da je Slovenija gospodarski pobudi dokaj neprijazna, davčno obremenjena država. A če drži mnenje sogovornika, je Slovenija na področju tehnologije veriženja blokov dosegla prav nasprotno. "Pet let sem bil na Dunaju, ki je super mesto, ponuja ogromno priložnosti. Šele januarja sem se preselil v Slovenijo. V okviru selitve me je skrbelo, kakšne možnosti bomo imeli v naši rodni grudi. Ampak moram reči, da je skupnost veriženja blokov v Ljubljani in Sloveniji veliko bolj vibrantna kot na Dunaju. Mislim, da Slovenija tukaj prednjači pred marsikatero drugo državo. Imamo podjetja, kot je ICONOMI, ki ima večjo tržno kapitalizacijo kot denimo Gorenje. Pa še marsikatero drugo."

Pa je država za to kaj storila? "Če se omejimo na veriženje blokov, zdaj Slovenija dela zelo dobro delo. Ogromno mladih se spušča v to tehnologijo." Da je država storila korak naprej, kaže tudi dejstvo, da se je Datafund kot prvi v Evropi registiral za profitno podjetje veriženja blokov in izpeljal svoje množično financiranje v obliki ICO-ja.

"Strah me je, kako dolgo bo še to stanje trajalo, ravno zaradi morebitnih političnih interesov. V tem trenutku Slovenija dobiva veliko prepoznavnost v tujini. Tuji projekti iščejo možnosti, kako priti k nam! Močno upam, da se bodo zadeve še naprej razvijale v prijazni smeri za veriženje blokov, kar med drugim pomeni davčno ugodnost. To bi bila celo primarna zadeva."

"Sicer pa me skrbi, da bomo doživeli isto situacijo, kot smo z zagonskimi podjetji. Vsa uspešna, mednarodno prepoznavna slovenska zagonska podjetja niso registrirana v Sloveniji. Če torej potegnem črto: porota še razsoja. V tem trenutku smo tako kot Slovenija na nogometnem prvenstvu, kjer proti favoritu vodimo z 2:0. Potem pa upamo, da do konca drugega polčasa ne bo 2:3 za favorita."


Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Mcclane
# 22.05.2018 ob 07:23
Kaj če bi malo bolj preverili članek preden se ga objavi?
Datafund je do zdaj izvedel samo presale, ICO ki bi ga morali izvesti pa ga ni nikjer.. Obljubljali so ga za prvo četrtletje ampak od vsega skupaj zaenkrat ni nič.
Tudi na njihovi strani ni nobenih konkretnih obvestil ali novic o ICOtu. Praktično razen whitepaperja, obiskovanja raznih konferenc, parih objav na raznih straneh... ni nič.
Upam da res kaj naredijo, ker denarja bo slej ko prej zmanjkalo..
iufhdfewd
# 22.05.2018 ob 07:24
Uf,storitev kolikor hočeš.Upam pa da ni vse skupaj nakladanje namenjeno le prodaji žetončkov.Bomo videli.
rdečinavijač
# 22.05.2018 ob 09:33
Po novi uredbi GDPR, ki bo stopila v veljavo 25. maja, bo moralo spletno podjetje vsakega posameznika prositi za izrecno, ročno privoljenje za obdelavo njegovih osebnih podatkov. To privoljenje bo moralo biti tudi kadar koli preverljivo, kar je v nasprotju z obstoječim stanjem, ko uporabnik samo naloži piškotek

Tako kot sedaj vsk klikne " se strinjam" bo tudi po 25. 5. vsak kliknil "se strinjam". A mislite da boto potem uporabniki preverjali svoja privoljenja. Zakonsko bomo imeli uporabniki večje pravica in možnost preverjanja, in upravljalci naših podatkov bolj striktno ravnanje z našimi podatki, v praksi p ne bo bistene razlike. Samo pomislite kakšne je poprečen uporabnik interneta. Glavno da lahko brska po googlu, objavlja poste, slike, tweete, filmčke, za ostalo ga bolj malo briga.
Robiland
# 22.05.2018 ob 07:31
a majo namizni nogomet?
Machete
# 22.05.2018 ob 09:55
When stolpnica v LJ?
Truthseeker
# 22.05.2018 ob 07:25
@srv
Babici sformatiraj računalnik in naloži adblocker, pa bodo tovrstni pop upi stvar preteklosti.
Blockchain je v osnovi zgolj baza podatkov.
malikaliber
# 22.05.2018 ob 09:28
Že tako je velik megle in še več je bo kot izgleda...
Hudomuh
# 22.05.2018 ob 07:12
Zanimiv vodnjak.
MatjazP
# 22.05.2018 ob 11:00
To isto stvar dela vsaj še 50 drugih ...
tuhtam
# 22.05.2018 ob 09:34
Tisto, kar naj bi bilo pri blockchainu prednost, to je neregulirano, svobodno itd., je v bistvu glavna ovira preboju te tehnologije. Če gre kaj narobe, ni nobenega na katerega bi se lahko obrnil po pomoč ali odškodnino. Torej ni nobene institucije, ki bi stvar preverjala, saj čeprav množično vsi rudarijo podatke, ko se zalomi, si izgubil, kar si vložil. In to se je v zadnjem času pokazala na kar nekaj projektih. Še tiste finančne institucije, ki so financirale blockchain projekte, ne uporabljajo le teh za sovje transakcije. Vse skupaj je preveč potratno z vidika energije in časa.
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 09:09
A bojo z zbranim denarjem zgradili poslovno stabo, kot Viberate al kdor že?
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 15:24
Bolj realen odstotek propadlih icojev je 99%.
Celjan27
# 22.05.2018 ob 10:39
Vso srečo fantje. 95% ico-tov bo propadlo (globalno gledano). Tistih 5% pa bo lahko tudi kakšen Outfit7. Mokre sanje vsakega IT-jevca. Pardon, #cryptoblockchainovca.
zigag
# 23.05.2018 ob 10:54
Sanjate fantje.

Kot so lepo povedali moji predhodniki, članek je netočen z informacijami.

Iz do sedaj videnega ne ponujate nič več kar že sedaj omogočajo vaši tekmeci.

Daj tem, da ni treba, da gre vsak projekt na blockchain, ne govorim.

Vsi bi se radi usedli na blockchain hype vlak, vlekli svoj učinek poleg službe in postali novi milijonarji. A blockchain je samo ena od tehnologij. Raziskati ostale najprej potem pa razmisliti ali res rabimo storitev sploh dati na tako platformo.
SMERŠ
# 22.05.2018 ob 12:16
Definitivno niso prvo podtjetje s sedežem v EU ki so izvedli ico v skladu z regulatorjem
Mr.Mr.
# 22.05.2018 ob 08:23
Slovenski startup Datafund razvija rešitev veriženja blokov, s katero bi vsak posameznik lahko varno shranil svoje osebne podatke in jih obenem lahko ponudil podjetjem v zameno za plačilo.
---------------------
Nenormalno uporabna vrednost tehnologije, samo to smo še čakali. Sedaj bo vse drugače.
Truthseeker
# 22.05.2018 ob 07:29
Da se navežem še na članek - konkurenca je Shopin, ki je imo bolj napreden, v ICOtu pa so zbrali kar 42,5 mio USD.
mangrooooo
# 22.05.2018 ob 10:05
Brez vsakega dvoma je blockchain prihodnost, naj bo komu vsec ali ne.
Jaz sicer slovenskim podjetjem ne verjamem, od vseh, ki so zbirali denar in prisli na borzo, je se najuspesnejsi najmanj poznan, Suncontract, razni Insurepal, Sportyfi, Viberate pa so neuporabni utillity tokens, ki bodo koncali na smetiscu zgodovine. Vkljucno z v prispevku ze omenjenim Iconomi, ki ima ta hip trzno vrednost 115 milijonov $, medtem kot je trzna kap. Gorenja 285 milijonov €.
HOR
# 22.05.2018 ob 22:22
"...Bloki v verigah podatkovnih blokov se kot ključavnice vežejo drug na drugega. Izračunava jih veliko omrežje računalnikov, ki tako skrbi za visoko zanesljivost zapisanih podatkov..."

...
...in za dodatno veliko porabo energije...!
brezposelni
# 22.05.2018 ob 10:33
Nekdo je nekaj pisal, da bodo z blockchainom sedaj lahko elektronske volitve in referendumi s popolnim varstvom zasebnosti podatkov. Kako je s tem? Tudi to bo odklop od diktatur.
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 08:28
Popravek: ne ker, ampak kar.
Nimrod no.1
# 22.05.2018 ob 08:09
Osnovna premisa je, da sam uporabnik oz. posameznik ne plača ničesar, temveč podjetja, ki želijo dostop do njihovih podatkov.

O.K.
PikiMiki
# 29.05.2018 ob 11:14
@srv
Jaz sem naši babici zamenjal Windowse za Linux in je sedaj že par let mir ;)
Juhu
# 28.05.2018 ob 22:45
Taka podjetja so kot virus, prijaviš se z lahkoto, rešiti se jih pa nikoli ne moreš.
janezvalva
# 26.05.2018 ob 20:55
definitivno, ko bo trenutna oblast zavohala, da se v tej veji služi denar, bodo nabili take davke, da se bodo v trenutku vsi pobrali stran. že stokrat videno.
Timshel
# 26.05.2018 ob 16:12
"Imamo podjetja, kot je ICONOMI, ki ima večjo tržno kapitalizacijo kot denimo Gorenje."

To je laž. Gorenje ima tržno kapitalizacijo 3-4x toliko kot ICONOMI (če lahko pri ICONOMI gledaš na "tržno kapitalizacijo", ker so v bistvu sklad).
pjandura
# 25.05.2018 ob 12:03
Po novi uredbi GDPR, ki bo stopila v veljavo 25. maja, bo moralo spletno podjetje vsakega posameznika prositi za izrecno, ročno privoljenje za obdelavo njegovih osebnih podatkov

En klik in gremo naprej za iste pare. Drugače pa že dolgo nisem videl toliko megle v enemu samemu članku.
Radoveden
# 22.05.2018 ob 10:32
V podjetju si vsekakor želijo, da bo čim več družb "posvojilo" protokol. Od tega bo tudi odvisen uspeh.

Ja no, dost velik gamble. Če pa jim pa to uspe, pol bo pa krasno.
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 08:09
Datafund s protokolom ne bo služil, zato ga bo dal v lastništvo neprofitni fundaciji, ki bo ustanovljena v Švici ali Avstriji, je napovedal sogovornik. "Edina možna rešitev je, da protokol ni v lasti nikogar, temveč da je javno dobro," je izjavil (G. Žavcer).

Malo kontradiktorno, se vam ne zdi? Neprofitna organizacija je nihče? Drži pa, da je 'javnost' prav res nihče - da je davkoplačevalska celota res nihče, dac socialistični družbeni kapital tudi ni bil last družbe pa da sedaj si ga enakom prilasti upraviteljica subjekt Država. Tiste 'javnosti' pa še vedno kar ni. Tiste družbe, tiste davkoplačevalske celote kot makro-subjekta lastnika, ki ga posamič noben subjekt ne more pravno predstavljati. Tudi je državi, zato, podobno kot zgoraj software, da ne bi bil državni.

Vse te rešitve bodo rešitve šele po popravku v ustavi, po katerem si noben ne bo mogel prilastiti pravne identitete države kot celote, niti Država kot upraviteljica ne. Še sploh ta ne (kar sedaj zavzeto počne tudi zahod).

Za to bo treba pa več, kakor kakšno UI, software ipd. Tako da se vse tole sedaj zdi čisto navaden pesek v oči in bolj vzvod za prelivanje denarja. Potreben bo tudi kakšen popravek ustave po vzoru na ZRN, ko se je vzajemni del kapitala preneslo na davkoplačevalsko celoto in ko se bo to celoto opredelilo kot makro-subjekt, ki sam ne bo upravitelj. Obstajal pa bo. Kot v ZRN.

Ki mu niti kakšna neprofitna organizacija ne bo mogla ukrasti pravne identitete (pooblastil, ja). Ali ni tudi nek maček Tom v taki lasti, s fondacijo pa bodo večno upravljali avtorji? Kot da je kaj razlike med večnim upravljanjem, ko si upravitelj kapital prilasti in med lastništvom... V bistvu tole bolj malo reši problem. Socializem, kot sem povedal, militaristična nadvlada nad upravitelji, ki se jim prej vse z ustavo kar podari, ga tudi ne. Celoto se prizna (socializem je družbo priznal tako, da je namesto nje uturil oblast, upravitelje...). V tem je bistvo, vse. In temu se oblastno vse upira. Tudi na zahodu.
NoFuture
# 22.05.2018 ob 18:51
Kaj še zdaj vam ni jasno, da te blockchain uber tehnologija je samo za pobiranje vaših kovancev, še posebno če so na ERC20.
BTC in hodl.
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 08:28
Ker sem razmišljal je v bistvu čisto lepo del tudi del računalniškega programiranja. Vsake logike. Saj vem, da ustvarjalci Datafonda podobno razmišljajo, sicer kakšne Švice niti omenili ne bi. Ker tudi Švica, podobno kot v ZRN, Avstrija, Nizozemska do neke mere ... nekako prepreči, da bi si kak upraviteljček prilastil pravno identiteto davkoplačevalske celote, Država identiteto države kot celote. Seveda pa identiteto celote tudi kakšna neprofitna organizacija, pa njena uprava identiteto te? Ker kaj bi pa bilo, če bi švicarske banke pohopsala kakšna oblast, kakšna upraviteljica Država ipd. Oni državo kot celoto morajo imeto pred očmi, da se je ne zamenjuje s subjektom upraviteljico Državo. Tudi z orožjem so državljani pripravljeni braniti državljane kot celoto pred Državo in vsakim drugim (posedovanje orožja je pravica). Malo kompliciran red imajo, če se ne dojame, da 'javnosti' ni tako enostavno pravno opredeliti in da zahod v to vlaga, vzhod pa takorekoč nič in celo obratno (mi smo in spet ravno obratno). Noben radikalizem ne. Pa da se hodi po rezilu noža. Bližje opredelitve in zaščite celote smo, bolj daleč smo lahko od tega.
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 08:14
Večina ljudi misli, da vzhod prizna družbo. Tako na jeziku jo ima vedno oblast.
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 07:40
Sedaj se zbira podatke, potem se bo pa podatke in dovoljenja. To bi pa lahko zbiranju in uporabi podatkov dalo še večjo težo. Ni nam pomoči, po mojem.
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 09:13
Dokler državljan ne bo opredeljen kot del makro-subjekta državljanske celote, ustavnopravno ločeno opredeljene od subjekta upraviteljice Države in kot del celote ščiten tudi pred njo, zaščiten ne bo! Noben software ali UI tega ne bo naredil/a pravilno. Prej obratno! Lahko se ščiti družbo in človeka pred oblastjo z oblastjo, lahko pa pred vsako.

Ko bo davkoplačevalska celota, družba ali 'javnost' opredeljena kot makro-pravni subjekt lastnica (ko bo vse tako sprogramirano), ki sama ne bo upravljala (Država kot subjekt upravlja pa ja, in je torej je samo upraviteljski del države kot neke celote; te opredelimo pa ne), dokler ne bomo nekako celote (javnosti) opredelili pravno in kot makro-subjekta (ustava je kot računalniški program), se nikogar ne bo dalo zaščititi pred upravitelji, sploh pa ne pred upraviteljico Državo in oblastjo. Vedno si bo kakšen od njih jemal pravico postaviti se nad ostale.

V ZRN celoto opredeljeno po vojni imajo. Ker se oblasti in Državi pač ni zaupalo... Davkoplačevalska celota ločeno od Države tam pravno obstaja, kot lastnica vzajemnega dela kapitala, s katerim upravljajo upravitelji, tudi upraviteljica Država (ki je sama v vzajemni lasti). Tako si noben subjekt ne more prilastiti pravne identitete (pooblastil in kapitala) celote.

Noben si ne lasti kapitala, s katerim upravlja. Lastnik pa vseeno pravno obstaja!

To pa ni nobena neprofitna organizacija ali pa kaj podobnega. Seveda si pa državo tudi v ZRN vse bolj lasti spet Država in pa oblast. Podobno kot si je identiteto družbe pri nas prilastil upravitelj, najprej Združeno delo, potem spet upraviteljica Država... Vseeno je pa v ZRN vzajemni del kapitala ustavnopravno (trdno) ločen od Države in je lastniško javni. Ne državni in javni samo po namenu, kakor pri nas.

Javnost pri njih pravno OBSTAJA. Pri nas ne. Mogoče da tudi v Švici da ja. Če ni vpliv segel do tja? Mislim pa da tudi tam (spet) ne (več).

Tendenca je važna. Da naj bi jo. V bistvu gre ves čas samo za tendenco priznati celoto ločeno od Države in ostalih upraviteljev. To pa ja. To je tisto, kar dela Zahod zahodnega, vzhod pa vzhodnega in bol oblastnega.

Imeli smo neko prisego (dejansko, pravno, ne nek bla,bla). Imeli ... Nekdo drug jo je očitno imel, ne toliko mi sedaj. Karantanci. Je kaj je od tega ostalo? V prizadevanju, da bi nekaj bilo, se zdi, da je razvoj cikličen. V bistvu je pa bolj Sizifovo delo...
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 07:47
Po mojem na koncu interneta ne bo.
sagoza
# 22.05.2018 ob 21:39
bravo fantje, take rabimo!
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 07:42
V naš zahodni svet ?
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 07:41
Še posebej bo to pomembno, če bodo slučajno v naš zahodni svet slučajno začele kapljati prakse nekaterih vzhodnih avtoritarnih ali totalitarnih držav. V Rusiji in v Turčiji poskušajo zatreti kanale za kriptirano zasebno komunikacijo. Na Kitajskem je še huje, njihov nalinijski svet je zaprt z Velikim požarnim zidom in trdo cenzuriran, kar se vse bolj povezuje tudi s pravim življenjem...

Tale segment članka kar veliko pove.
...
Bivši uporabnik
# 22.05.2018 ob 07:47
Socializem je v nasprotju z ostalima dvema diktaturama, s fašizmom in nacizmom, ki sta vzpostavili diktat nad zasebnim kapitalom, enostavno kar ukinil vsak omembe vreden zasebni kapital. 'Rešil' problem. Seveda enako po vojaško, kakor sta ga 'reševala' ostala dva. Podobno se bo očitno vse bolj počelo, radikalno nastopilo proti radikalizmom, kar je 'spretnost' nad vsem.
srv
# 22.05.2018 ob 07:00
Kdaj bo kdo razvil sistem, ki bi pomagal nam uporabnikom ? Moja babica je čist zmedena, ko se ji pojavljajo pop up okna z drobnim tiskom in ne more nikamor naprej, če ne pritisne da li ne.

A boste kdaj razvili kaj takega, da ne bo pop up oken, če pa že, da lahko pritisneš tako da ali ne brez posledic ? Ali tehnologije veriženja blokov to omogočajo ?
Kazalo