Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 36 glasov Ocenite to novico!
Alamut
Najbolj znano delo Vladimirja Bartola, roman Alamut. Foto: BoBo
Roman Alamut je Bartol oprl na zgodovinsko dogajanje v 11. stoletju v Perziji. Osrednji lik je Hasan ibn Saba, od Alaha poslani prerok, ki izza okopov svojega orlovskega gnezda, gradu Alamut, vodi sveto vojno proti perzijskemu cesarstvu. Veliko močnejšemu sovražniku se postavi po robu z majhno skupino privzgojenih privržencev, fedaijev, ki jim v zameno za njihovo zvestobo ponudi več, kot so navadni smrtniki kadar koli mogli okusiti. Zgodba z Bližnjega vzhoda je še danes izjemno priljubljena med bralci z vsega sveta. Foto: Založba Sanje
Robert Plant
Led Zeppelin so leta 1975 izdali dvojni album Physical Graffiti. Foto: EPA
Raul Castro
Kuba, ki jo že od leta 1959 vodita brata Castro, najprej Fidel, od leta 2008 pa njegov brat Raul, je v zadnjem času priča nekaterim gospodarskim spremembam, ki komunistični otok obračajo v svet in prilagajajo trenutnim svetovnim razmeram. Foto: EPA

Dodaj v

24. februar: "Nič ni resnično, vse je dovoljeno!"

Na današnji dan
24. februar 2018 ob 00:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1903 se je na današnji dan v Trstu rodil slovenski pisatelj in dramatik Vladimir Bartol. Njegovo najbolj znano delo je Alamut, ki je prevedeno v številne jezike.

Bartol se je rodil kot tretji otrok Gregorju Bartolu, poštnemu uslužbencu, in Marici Bartol - Nadlišek, ki je bila po poklicu učiteljica, ukvarjala pa se je tudi s pisanjem. V svoji avtobiografiji se je opisal kot pretirano občutljiv otrok, ki se je sam sebi zdel kot malce drugačen otrok z bogato fantazijsko predstavo. Navduševale so ga mnoge stvari, najrajši pa je imel biologijo, filozofijo, psihologijo, umetnost in seveda literaturo in pa gledališče. Kot znanstvenik je tudi zbiral in raziskoval metulje.


Študij na Sorboni

Šolo je obiskoval v Trstu in jo dokončal v Ljubljani. Nato se je vpisal na univerzo in študiral psihologijo in filozofijo. Posebno se je navduševal nad delom Sigmunda Freuda. Diplomiral je leta 1925 in nadaljeval študij na znameniti Sorboni v Parizu v letih 1926-1927. Leta 1928 je služil vojsko v Petrovaradinu v Srbiji.

Od 1933 do 1934 je prebival v Beogradu, kjer je tudi urejal časnik. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer je živel kot svobodni umetnik do leta 1941. Po 2. svetovni vojni je najprej delal kot tajnik SNG-ja v Ljubljani, nato pa je odšel nazaj v Trst in se preživljal kot kulturni delavec. Leta 1956 se je znova vrnil v Slovenijo in nastopil delo uslužbenca organizacije pri SAZU-ju. Tu je delal do svoje smrti 12. septembra 1967.

Bartol je v nasprotju s takrat prevladujočim socialnim realizmom ustvarjal slovensko različico moderne psihoanalitične in filozofske proze. Njegova novelistika ima vse značilnosti feljtona oziroma ironične debatne proze, v kateri je v ospredju spopad mnenj, največkrat povezan z erotičnimi pustolovščinami.

O veri, terorizmu in ideologiji
Bartolovo najpomembnejše pripovedno delo je roman Alamut iz leta 1938. Ta sloni na temeljitem študiju zgodovinskih virov, filozofskih del, literarne zgodovine arabskih in srednjeveških dežel in Korana. Zgodba se odvija v 11. stoletju na Srednjem vzhodu, v Iranu, kjer pod vodstvom absolutnega ideologa ustanovijo strogo vzgajano sekto izbrancev, ki fanatično izpolnjujejo najokrutnejša teroristična dejanja. Alamut je preveden v petnajst jezikov. Vladimir Bartol je bil tudi plodovit literarni, gledališki in likovni poročevalec.


Leta 1075 je bil na cerkveni sinodi v Rimu uzakonjen celibat. Poročeni duhovniki so se morali ločiti od svojih žena, v nasprotnem primeru so jih izobčili iz cerkve.

Leta 1582 je papež Gregor XIII. podpisal bulo Inter gravissimas, s katero so spremenili koledar. Po papežu koledar imenujemo gregorijanski.

Leta 1859 se je rodil slovenski jezikoslovec, etnograf in književni zgodovinar Karel Štrekelj.

Leta 1868 je Andrew Johnson postal prvi ameriški predsednik, ki ga je spodnji dom ameriškega parlamenta obtožil zlorabe položaja, pozneje pa so ga spoznali za nedolžnega.

Leta 1882 je nemški zdravnik Robert Koch objavil, da je odkril povzročitelja tuberkuloze - bakterije.

Leta 1897 se je v Tolminu rodil slovenski skladatelj Matija Bravničar. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, član opernega orkestra in direktor Akademije za glasbo, kjer je predaval kompozicijo. Napisal je dve operi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapec Jernej, 4 simfonije in druge orkestralne skladbe, Kralja Matjaža, Slovensko plesno burlesko in s folkloro prepojeno Belokranjsko rapsodijo. Umrl je 25. novembra 1977.

Leta 1938 je zobna ščetka, ki je imela ščetine, narejene iz najlona, postala prvi tržni izdelek iz tega materiala, ki so ga začeli množično prodajati.

Leta 1942 je začel oddajati radio Voice of America.

Leta 1945 je bil egiptovski premier Ahmed Maher paša ubit v parlamentu. Tik pred umorom je bral vladni odlok.

Leta 1955 se rodil francoski dirkač Alain Prost. V formuli ena je prvič zmagal leta 1981 na domači dirki v Dijonu, takrat v Renaultovem bolidu. Kasneje je vozil še v McLarnu, Ferrariju in Williamsu. Na dirkah za svetovno prvenstvo je zbral 51 zmag in osvojil štiri naslove svetovnega prvaka (1985, 1986, 1989, 1993).

Leta 1961 je Jože Šlibar postal prvi Slovenec, ki je v smučarskih skokih postavil svetovni rekord. V Oberstdorfu je 27-letni študent gozdarstva skočil 141 metrov, s čimer je za dva metra popravil kar deset let star rekordni dosežek Finca Tauna Luira.

Leta 1966 se je rodil ameriški igralec Billy Zane.

Leta 1975 je hardrock skupina Led Zeppelin izdala dvojni album z naslovom Physical Graffiti.

Leta 1988 so slovenski skakalci v postavi Primož Ulaga, Miran Tepeš, Matjaž Debelak in Matjaž Zupan na olimpijskih igrah v Calgaryju osvojili srebrno medaljo na ekipni tekmi. Najboljši so bili Finci, s takrat nenadkriljivim Mattijem Nykanenom.

Leta 1995 je Goran Jurak na državnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih postavil nov slovenski rekord na 50 metrov prosto. Plaval je 23,02. Jurak je nato prestopil med košarkarje, kjer mu je uspela zelo lepa kariera. Med drugim je bil s slovensko reprezentanco leta 2005 šesti na evropskem prvenstvu.

Leta 1996 je Urška Hrovat v Sierri Nevadi osvojila bron na slalomski tekmi za svetovno prvenstvo. Zmagala je Švedinja Pernilla Wiberg. Wibergova je tako po kombinaciji osvojila drugo zlato v Sierri Nevadi in skupno peto na velikih tekmovanjih. Drugo mesto je osvojila Patricia Chauvet. Hrovatova je po prvi vožnji vodila.

Leta 2006 je košarkar Boštjan Nachbar iz New Orleansa prestopil v New Jersey.

Leta 2007 je Andrej Jerman na smuku v Garmischu osvojil drugo mesto, kar so bile njegove druge stopničke na tekmah za svetovni pokal. Dan prej je na istem prizorišču kot prvi Slovenec dobil najhitrejšo disciplino alpskega smučanja.

Leta 2007 je v 101. letu starosti je umrl igralec Herman Brix, ki je leta 1935 na velikem platnu upodobil znamenitega junaka iz džungle - Tarzana. V svoji filmski karieri pogosto uporabljal ime Bruce Bennett. Posvečal se je tudi športu in leta 1928 v metu krogle celo osvojil srebrno olimpijsko medaljo. Brix je nastopil v več kot ducatu filmov, vendar pa ga je neprestano spremljala skrb, da ga je vloga Tarzana zaznamovala kot akcijskega igralca. Zato je tudi začel delati pod imenom Bruce Bennett; pod tem imenom smo ga na primer lahko videli v The Treasure of the Sierra Madre.

Leta 2008 je Fidel Castro po skoraj 50 letih na oblasti odstopil z mesta predsednika Kube.

Leta 2011 je vesoljska agencija Nasa v vesolje poslala poslednji "space shuttle" pred ukinitvijo programa. Za ukinitev programa vesoljskih raketoplanov se je vlada ZDA odločila predvsem zaradi izredno visokih stroškov vzdrževanja plovil.

Leta 2013 je bil Raul Castro izvoljen za svoj drugi predsedniški mandat na čelu Kube.

Leta 2013 je na predsedniških volitvah na Cipru zmagal Nicos Anastasiades.

Leta 2013 je s podelitve oskarjev zmagovalno odkorakala ekipa drame Misija Argo, ki je postala najboljši film. Za najboljšo režijo je bil kljub temu nagrajen Ang Lee (Pijevo življenje), za najboljši glavni vlogi pa Jennifer Lawrence (Za dežjem posije sonce) in Daniel Day-Lewis (Lincoln).

C. R.
Prijavi napako
Kazalo