Izbor Okolje

Poudarki

  • Bohanec: Znanstvena merila v IARC-ju na stranskem tiru
  • Prepoved bi bila "strel v koleno"
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 150 glasov Ocenite to novico!
Borut Bohanec
Bohanec je eden redkih strokovnjakov, ki v Sloveniji javno zagovarja uporabo genskih transformacij rastlin. Foto: MMC RTV SLO
Soja
Gensko spremenjena soja v Wisconsinu raste na strnišču koruze. Ker je odporna proti glifosatu, oranje ni potrebno, le rahljanje. Foto: Borut Bohanec
Soja
GSO-soja v Wisconsinu od blizu. Foto: Borut Bohanec
Roundup
Glifosat je učinkovina, ki jo vsebujejo številni herbicidni pripravki. Monsantov Roundup je najbolj znan. Foto: Reuters
Glifosat
Eden izmed protestov proti glifosatu v Nemčiji. Ta država je bila jeziček na tehtnici pri zadnjem glasovanju. Foto: EPA

Dodaj v

Profesor Bohanec o (ne)prepovedi glifosata: Politiki so nebogljeni pred kvazizelenimi, ki strašijo z Monsantom

MMC-jev intervju
13. december 2017 ob 06:15
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kvazizelenim bi skoraj uspelo s prepovedjo glifosata, ker je politika nebogljena, je za MMC ocenil profesor biotehnologije Borut Bohanec. Ne le da ni kancerogen, v resnici je ta herbicid najbolj do okolja prijazen, prepoved pa bi imela strupene posledice za okolje, je zatrdil.

Glifosat je širši javnosti tuje ime. Kmetijski nasprotno. Gre za enega najbolj priljubljenih herbicidov na splošno. Morda zato, ker je izjemno učinkovit uničevalec skoraj vseh rastlin. V njih preprečuje tvorbo določenih nujnih molekul, zato kaj kmalu po uporabi odmrejo. V celoti.

Ker je tako nediskriminatoren ubijalec zelenja, ga pri nas na veliko uporabljajo pri urejanju pasov ob železnicah, včasih tudi ob cestah. In prav zato ga lahko na slovenskih poljih manj uporabljajo. Če bi ga prosto škropili po koruzi, bi ta odmrla, zato je uporaba omejena na ozek časovni pas po žetvi in novi setvi, ko iz strnišča poženejo neželenosti.

V daljni tujini, zunaj Evropske unije, pa teh omejitev ni. Kako to? Pred desetletji je agrovelikan Monsanto v rastlino dodal en sam gen, ki jo je pred tem smrtonosnim herbicidom povsem zaščitil. Glifosat tako marsikje škropijo po širnih poljih bujne soje, ne da bi se ta zmenila zanj, iz tal pa pretežnega dela plevelov ni videti. Takšno kmetijstvo je proizvodno in stroškovno neprimerno učinkovitejše, v EU-ju pa ga ni, ker so gensko spremenjeni organizmi (GSO) prepovedani.

Glifosat je od iznajdbe v 70. letih veljal za človeku precej neškodljivo kemikalijo in bil je do okolja eden bolj prijaznih herbicidov, kolikor so ti pač lahko do okolja prijazni. Pred dvema letoma pa je številne poznavalce in nič hudega sluteče člane javnosti šokiralo sporočilo, da je glifosat rakotvoren. Koliko nedolžnih življenj je moralo oditi onstran zaradi več desetletij izpostavljenosti? Koliko ljudi se je izpostavilo tveganju glede na to, da se uporablja v prehranski verigi tako vsakodnevnih proizvodov, kot so pekarski izdelki in meso?

Ustanova, ki je sprožila alarm, sliši na kratico IARC. Kmalu po uvrstitvi glifosata med kancerogene substance je slišala tudi nekaj drugega. Glasove številnih kritikov, ki so bili nad uvrstitvijo najmanj začudeni. Znotraj znanosti je zabrnelo in zašumelo od pretikanja raziskav, preverjanja citatov in opravljenih postopkov.

Zagnali so se tudi politični mlini. Evropski parlament je po burnih razpravah pozval k prepovedi glifosata, o tem razpravljajo tudi v številnih državah članicah, med drugim v Sloveniji. Herbicid je naposled (in komajda) dobil petletno podaljšanje dovoljenja za uporabo, kar je med drugim sprožilo razkol znotraj nemške vlade, saj je kmetijski minister praktično na lastno roko dal glas za glifosat.

Ob vsej tej zmedi smo na MMC-ju za pojasnila povprašali profesorja Boruta Bohanca, predstojnika katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na ljubljanski biotehnološki fakulteti. Strokovnjaka, znanega zagovornika GSO-jev, in človeka, ki bi z veseljem kupil oranžni ananas, pa mu država te izbire ne dovoli. To je povedal pred petimi leti in tako kot takrat tudi tokrat ni skoparil s kritikami: na račun IARC-ja in velikih okoljevarstvenih organizacij. Vabljeni k branju MMC-jevega intervjuja.


Imamo substanco, ki naj bi pri ljudeh povzročala raka, in evropski parlament, ki jo hoče prepovedati, a so jo kmetijski ministri začasno dovolili. Imamo znanost, ki okoli tega vprašanja - očitno - ni poenotena. In imamo ljudi, pa kmetovalce, ki se morajo odločiti, ali naj se glifosatu izogibajo ali ne. Zdaj pa vas kot znanstvenika, univerzitetnega profesorja in poznavalca področja sprašujem, kako je sploh lahko nastala taka situacija? Kaj drži ali kaj ne? Ker lahko domnevamo, da nihče noče zboleti za rakom.

Prvo vprašanje je, čemu je nenadoma postal sporen ravno glifosat. Odgovor je na dlani. Glifosat se množično uporablja v kombinaciji z gensko spremenjenimi poljščinami (GSO), oboje pa trži isto podjetje.

O njegovi rakotvornosti se je treba prvenstveno vprašati, od kod izvira ta informacija in ali res drži. Vodilni strokovnjaki s tega področja se namreč strinjajo: edini urad, ki trdi, da je z glifosatom kar koli narobe, je IARC. To je agencija, ki je pridružena Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in ki naj bi se ukvarjala ravno s tem: ugotavljanjem, ali je neka snov rakotvorna ali ne. Kot pa vse kaže - in vse več prihaja na dan v zadnjih mesecih - je pri delu te agencije prišlo do zelo resnih, kompromitirajočih situacij. Pri odločanju so bili prisotni aktivisti, ki so delovali pristransko. In ki so – kot zdaj vemo – dosegli, da so bila znanstvena merila postavljena na stranski tir. Vse kaže, da je prišlo tudi do osebnega okoriščanja vsaj pri enem od vpletenih.

Dovoljenje za glifosat je treba obnavljati na 15 let. Za to so zadolženi proizvajalci, ki oddajo zelo obsežno vlogo. Za primer glifosata je bilo zbranih 3.300 raziskav oziroma več kot 90.000 listov papirja. Za Evropsko unijo (EU) je bila kot država poročevalka zadolžena Nemčija. Nemški zvezni inštitut za proučevanje tveganj (BfR), ki se ukvarja tudi z registracijami pesticidov, je pred dvema letoma pripravil svoje mnenje. Bilo je pozitivno, v smislu: nič tako novega ni bilo ugotovljenega, kar bi lahko glifosat uvrstilo med nevarne substance. Vedeti moramo, da tovrstne ustanove ne ugotavljajo le možne rakotvornosti, ampak še druge morebitne nezaželene lastnosti, na primer ali bi lahko substanca bila hormonski motilec. Nemško mnenje je nato romalo na EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) in k državam članicam EU-ja. EFSA je študijo pregledal, dopolnil in prišel do istega sklepa. Potem je to isto gradivo pregledala še tretja evropska organizacija: Evropska agencija za kemikalije (ECHA). To je neodvisen urad, ki je prišel, spet, do enakega sklepa. V svetovnem merilu so do enakega sklepa prišli ameriški EPA, kanadski PMRA, avstralski APVMA, novozelandski EPA, japonska agencija in drugi. Edini, ki je izstopal, je bil prej omenjeni IARC.

Od kod razlika?
Način delovanja te agencije je bil, milo rečeno, nenavaden. Edini namreč sploh ne ugotavljajo, ali je neka substanca nevarna v realnem svetu. Ne ukvarjajo se s tem, koliko bi je bilo treba zaužiti, da bi lahko prišlo do rakotvornosti.

S čim pa?
Bolj ali manj vse substance ali naprave, ki so jih pregledali do zdaj, razglasijo za rakotvorne. Imajo sicer tri stopnje nevarnosti, glifosatu so dali srednjo stopnjo, uvrstili so ga v podskupino 2A. Torej: njihov način delovanja je drugačen od vseh drugih. Ne ocenjujejo tveganja, ampak možnost. Naj ponazorim s primerom iz knjige Kaj je res in kaj ni res o GSO: če vas meteorit zadene, boste zelo verjetno mrtvi. Kakšna pa je možnost, da vas sploh zadene meteorit? Tveganje je torej majhno [smeh]. Druge agencije se tega držijo. Ugotavljajo tudi, kolikšno količino določene snovi lahko človek prejme. Še huje je bilo to, da so dejansko v delo vključili aktiviste in da so nekorektno povzemali članke, ki so jih pregledovali. Tudi Reuters je ugotovil, da so tik pred objavo močno spremenili svoj lastni osnutek. Tako da so prej korektno povzete raziskave obrnili na glavo in njihove ugotovitve potvorili ali opisali v alarmantnem slogu. Tako verzijo so nato objavili.

Potem je bilo še več objav, v katerih so preverjali delo IARC-ja. Ugotovili so, da niti njihove statistične interpretacije niso pravilne, kakor ne metodologija pregleda. Na metode dela je padel kup utemeljenih očitkov. Seveda pa so se velike t. i. okoljevarstvene organizacije oprle ravno na mnenje IARC-ja. Rekli so: glejte, Svetovna zdravstvena organizacija trdi - ne IARC, kar WHO! - da je glifosat nevaren. Od takrat se je izvajal izjemno močen pritisk na politiko v smeri prepovedi. Podrobneje o tem piše nekdanji aktivist publicist Mark Lynas. Dobro je razložil, kako prefinjeno je bila uporabljena magična beseda, ki se ji reče Monsanto. Podobno se mi je zgodilo, ko je eden izmed novinarjev vaše TV-hiše pred vklopom kamere na temo GSO-jev dejal mojemu sogovorniku, nasprotniku GSO-jev: izrecite desetkrat 'Monsanto' in ste zmagali. Sogovornik je to izrekel le dvakrat [smeh]. V tej kampanji proti glifosatu sta bila močna argumenta, da je glifosat kemikalija, ki jo prodaja Monsanto, in da jo Monsanto uporablja za svoje gensko spremenjene sorte. Aktivisti so to iz meseca v mesec čim bolj na glas ponavljali. Za Monsanto se pa tako ali tako ve, da je "najbolj osovražena firma na svetu". Skratka, potekal je kup psiholoških dejavnosti, ki z znanostjo in stroko nimajo prave povezave. Prej bi rekel, da sploh nič. Ker če ne verjameš resnim strokovnim agencijam v Evropi, ki jih imamo prav za to, potem slej kot prej prideš v začaran krog. Ta sedanji se je začel z demonizacijo sodobne metode žlahtnjenja, torej z GSO-ji. Zdaj, ko so de facto GSO-ji v Evropi prepovedani, niso več dobri niti pesticidi, in to kar vsi po vrsti. Prav posebej seveda glifosat, ker je pač Monsantov. No, v resnici niti ni več Monsantov [smeh]. Že 20 let ni, ker mu je licenca potekla in ga med drugim proizvaja tudi slovenski Pinus, danes Albaugh. Ki je, mimogrede, eden večjih proizvajalcev v Evropi in pod novim lastništvom načrtuje šestkratno povečanje proizvodnje.

Kakšne so pa alternative glifosatu? Kaj bi se zgodilo, če ministri pred nekaj dnevi ne bi potrdili podaljšanja in 15. decembra glifosat ne bi bil več dovoljen?
Prvi trenutek se seveda ne bi zgodilo kaj veliko. Kmetje pač ne bi imeli na voljo ene izmed pogosto uporabljanih substanc. Bi pa zagotovo upadel uvoz gensko spremenjene soje. Zakaj? Evropska unija pridela milijon ton soje na leto, 30 milijonov ton pa je uvozi, zlasti iz Južne Amerike: Argentine, Paragvaja, Brazilije. Ta soja je skoraj 100-odstotno gensko spremenjena. Ima dodan en sam gen, imenovan EPSPS, ki povzroči odpornost na glifosat, da ga lahko uporabljajo pri njeni pridelavi.

To je sicer eden večjih očitkov nas, agronomov: da se uporablja celo preveč in prepogosto. Nikoli ni dobro uporabljati enega samega herbicida, ker s tem prej ali slej prideš do odpornosti plevela.

Kakšen je glifosat v primerjavi z drugimi herbicidi?
Glifosat je v primerjavi z drugimi herbicidi absolutno v prednosti. Ne izpira se v podtalnico kot nekateri starejši herbicidi, na primer atrazini, in se hitro razgradi. S stališča uporabe je bistveno, da uniči celotno rastlino, torej tudi koreninski del. Njegova neposredna akutna strupenost je nekje na ravni kuhinjske soli. Zelo redki herbicidi so tako nizko toksični za človeka. To so dejstva in poglavitni razlogi, da je glifosat tako priljubljen. Če bi ga Evropa prepovedala, to še ne pomeni, da bi ga tudi drugi, bi si pa ustvarili težave z uvozom pridelkov. Če prav pomnim, so bile do zdaj dovoljene meje do 20 miligramov ostanka glifosata na kilogram soje. Omenjajo, da bi ob morebitni prepovedi dovoljevali le 0,01 miligrama ostanka na kilogram soje. To je skoraj nič in tako nizke vrednosti uvožena soja ne bi imela. To pomeni, da bi imeli težave perutninarji in prašičerejci, ki s sojo hranijo živali. Cena hrane bi močno poskočila, tja do 65 odstotkov. Sicer nisem agrarni ekonomist, sem pa te ocene prebral.

Koliko politika, ki ima v rokah odločilno moč, pozna te argumente?
Mislim, da jih dobro pozna. Države članice so se zelo različno odzivale in tudi nihale v odločitvah. Še najbolj odmevna je bila odločitev nemškega kmetijskega ministra, ki je na zadnjem odločanju glasoval za kljub negativnemu mnenju nemške okoljske ministrice. S tem pogumnim dejanjem, s katerim je pomagal nemškim in evropskim kmetom, si je nakopal grožnje s smrtjo in policijsko varstvo. Nekaj držav pa je padlo pod pritisk deklarirano okoljevarstvenih organizacij, ki jim rad rečem kvazizelenci. To pa zato, ker če bi bile res zelene, okoljevarstvene, bi se morale zavzemati za do okolja prijazne tehnologije. V tem primeru se očitno ne. Glifosat tam, kjer ga lahko uporabljajo kot herbicid skupaj z gensko spremenjenimi organizmi, omogoča bistveno bolj okolju sprejemljiv način pridelave. V Severni in Južni Ameriki skoraj več ne orjejo tal. To je za njih še pomembnejše kot za nas, ker imajo zelo močno erozijo. Če ne orješ, ostane v vrhnjem sloju bistveno več humusa in je s tem erozija precej zmanjšana. Tudi v Sloveniji imamo na primer na Ptujskem polju nekaj poskusne obdelave tal brez oranja, vendar prav zapleveljenost (glifosat uporabijo pred setvijo) močno omejuje tak način dela.

Je imela odločitev IARC-ja politične posledice?
V zadnjih mesecih zlasti Američani odločno protestirajo pri IARC-ju in terjajo pojasnila. Predvidevam, da jih bodo tudi dobili, ker so veliki financerji. Hočejo, da se stvar razišče in ugotovi, zakaj pri delu tega organa niso bila upoštevana znanstvena merila. Imajo zelo konkretne pripombe in vem, da so bila ta vprašanja posredovana tudi našemu ministrstvu, ki pa - kot kaže - tega ni upoštevalo. Generalno gledano mene ravno ta politični vidik močno skrbi. Kako je mogoče, da so evropski politiki, ki celotno situacijo v resnici poznajo, tako nebogljeni, da takoj, ko jih okoljske organizacije napadejo z običajnimi kvazi zelenimi argumenti, dajo rep med noge. Ne upajo se izpostaviti, ker se bojijo, da bo zaradi agresivnega medijskega pompa javnost na strani "zelenih", njim pa bo to odnašalo glasove volivcev. Tudi naši politiki rečejo: če je javno mnenje tako - in ni pomembno, ali je pravilno ali napačno - bomo mi glasovali, kot želi javnost. Popolnoma identično zgodbo smo že videli pri GSO-jih, pri katerih je bil glavni argument, da ljudje tega nočejo. Politikov še nisem slišal reči - ljudje res tega zdaj nočejo, a to je zato, ker so bili napačno informirani, bomo zato kaj storili, da se bo obveščenost izboljšala in bodo mogoče na zadevo gledali drugače. Ne, to pa ne! Politiki se raje postavijo na stališče, da če ljudje nečesa nočejo, torej glasujemo proti [hmmm]. Če nočemo davkov, bodo tudi te ukinili? Že videno pri GSO-jih se zdaj ponavlja pri pesticidih, s tem da se strašenje pred minimalnimi ostanki pesticidov vleče še 40 let. Na to podlago je zelo lahko priklopiti še kak dodatni moment, tokrat pač glifosat, in to je skrb vzbujajoče. Politiki dajejo videz, da so oni v ospredju, da oni vodijo pomembne odločitve, a mnogokrat v resnici ni tako. Vse prevečkrat so de facto orodje v rokah kvazi okoljevarstvenih organizacij. Samo poglejte si komentarje, kako so se okoljevarstvene organizacije odzvale, ko je bilo petletno dovoljenje vendarle odobreno, pa vam bo takoj jasno, kdo vse je zadaj. Publicist in profesor David Zaruk ocenjuje, da ima pri glifosatu vse niti v rokah nič več kot 50 dobro razporejenih aktivistov.


Ste znan kritik okoljevarstvenih organizacij …
Sem. To sploh ni edini primer, je še več drugih. Poglejte nemške jedrske elektrarne, ceno elektrike in vlaganja v sončne elektrarne. Lepo vas prosim. To ni več hec. Problematika kmetijstva je vsaj po finančnih učinkih relativno zadaj. Sončne elektrarne in cena elektrike pa je vsekakor še hujši primer. In zakaj je prišlo do tega? Ker so v Nemčiji zeleni več desetletij demonizirali jedrske elektrarne. V sosednji Franciji je bila stvar malo drugačna, kar vemo po poznejših izjavah njihovega ministra. Ko so francoski zeleni pritisnili za zaprtje jedrskih elektrarn, so z njimi v času Nicolasa Sarkozyja sklenili kravjo kupčijo: zeleni ne napadajo jedrske energije, Francija pa odločno podpre gonjo proti GSO-jem. To so tudi storili in prepovedali edino GSO koruzo v pridelavi, MON810. Posledično zdaj Francija izvaža električno energijo iz jedrskih elektrarn v Nemčijo [smeh]. Nemčija pa problem rešuje tako, da odpira nove in nove premogovne elektrarne. To je sklop trenutnega stanja zavesti v Evropi.

Še to je tipično za okoljske organizacije. Ne ponujajo rešitev. Nakažejo problem, ga krepko prenapihnejo in ne ponudijo izvedljive rešitve. Ista zgodba kot v energetiki je zdaj v kmetijstvu. Če ukinemo glifosat – ali bo šlo nam in okolju kaj bolje? Trdim, da kvečjemu bistveno slabše. Ker to ne pomeni, da kmetje zdaj ne bodo uporabljali herbicidov. V Sloveniji jih je cel kup, ki so v dovoljeni. So pa dražji, z njimi je treba škropiti večkrat in so tako za okolje in ljudi bistveno bolj škodljivi.

Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi predlaga vihtenje motik.
Hja. Tole imam za bolj hudomušni izrek. Prva leta svoje znanstvene kariere sem izvedel mnogo poljskih poskusov, še največ z ajdo, ki sem jo ročno obdeloval. Vsakemu bi priporočil podobno osebno izkušnjo. Že nekaj arov velika površina bo dovolj. Bi pa kazalo še spomniti, da smo nazadnje okopavali njive še po drugi svetovni vojni, tedaj je bila polovica prebivalstva dejavna v kmetijstvu, zdaj je kmetov dva odstotka.

Do zdaj ste naslikali tako sliko, kot da so na drugi strani povsem neracionalni ljudje, ki ne razmišljajo logično in nimajo argumentov. Toda prav taka črno-bela teza se mi zdi neracionalna.
Očitno se v to področje kvaziokoljevarstva še niste dovolj poglobili. Vzemite si čas in videli boste, še zdaleč nisem edini, ki to trdim. Začnite z doktorjem Patrickom Moorom, ustanovnim članom Greenpeacea. Že dolga leta razlaga, kako se je zgodilo, da je nekoč zelo ugledna organizacija, ki se je borila proti jedrskim poskusom, kitolovu, lovu na tjulnje, za čist zrak itd., preobrazila v svoje nasprotje. To se je zgodilo v trenutku, ko je uradna politika njihove upravičene okoljevarstvene zahteve sprejela, oni pa so šli v ekstreme. Doktor Patrick Moore je izstopil zaradi kampanje proti kloriranju pitne vode in je odtlej njihov ostri kritik. Ampak Greenpeace je samo ena od številnih tovrstnih organizacij, so še številne druge. World Wild Fund je podobno uspešen. V Sloveniji imamo, kot berem, kar 1.300 okoljskih organizacij. Vse velike delujejo po istem principu. Bolj kot ljudi prestrašiš in se ponudiš kot navidezni rešitelj, uspešnejši boš na trgu. To so multimilijonska podjetja, Greenpeace za leto 2016 navaja 342 milijonov evrov prihodkov. V primeru glifosata so se pridružile še organizacije ekoloških kmetov in predvsem trgovci z ekološko hrano. Slednji so res pravi bogataši. Čeprav javnosti to ni znano, drži, da so finančno močnejši od največjih semenarskih podjetij.

Imajo tudi več denarja od razvpitega Monsanta?
Imajo. Whole Foods, eno od ameriških podjetij, ki prodaja organsko hrano, ima več denarja kot Monsanto, čeprav je Monsantno največji med semenarji. No, so seveda še drugi. Tudi to je tipično, večina ljudi pozna samo eno semenarsko podjetje, in to je Monsanto ... Dajte no mir [smeh]. Saj je še ogromno drugih. Poleg tega njega tako ali tako kupuje nemški Bayer, kar celotni zgodbi daje povsem nov vidik. Sygento pa so že kupili Kitajci. Zgodba zase, bolje, da je sploh ne načneva.

Žal mi je, da zelene organizacije niso več zelene. Nekoč so bile, danes pa večinoma povzročajo povsem nepotrebne težave in zmanjšujejo raven dobrobiti prebivalstva v Evropi in tudi širše. Nekatere nerazvite države so to že spregledale. Recimo, kolikor vem, v Indiji Greenpeace trenutno nima vstopa. Vlada ga je onemogočila, ker je deloval proti razvoju energetskih podjetij, tako da so proti njim pozivali vaško prebivalstvo.

Čeravno to zveni nekoliko čudno in z vidika demokracije, civilne družbe sporno.
Morda. Blokirali so jim račune in preklicali registracijo.

Pravite, da so se nekateri člani IARC-ja tudi osebno okoristili.
Tako se je izkazalo na sojenju v tožbi proti Monsantu, pri katerem je posebej za zasedanje o glifosatu vabljeni član ekipe IARC-ja Christopher Portier izpovedal, da je od odvetniških firm prejel 160.000 ameriških dolarjev. Običajno za vse strokovnjake, ki so vključeni v neko ekspertno skupino, velja, da morajo deklarirati, da nimajo konflikta interesov. On je svoj očitni konflikt imel že pred tem zasedanjem IARC-ja o glifosatu, saj je bil vidni član ameriške nevladne organizacije Environmental Defense Fund, ki agitira proti uporabi pesticidov. Takoj po zasedanju pa je sprejel vlogo svetovalca pravnim pisarnam, ki prav zaradi odločitve IARC-ja o rakotvornosti glifosata zdaj tožijo Monsanto. Imenovani znanstvenik je tudi izpovedal, da se pred tem ni nikoli ukvarjal z glifosatom.

To pa je neposreden in finančno povsem oprijemljiv konflikt interesov.
Zdaj pa se vprašajmo, kako bi se javnost odzvala, če bi ugotovili, da v tej komisiji sedi predstavnik Monsanta. Verjetno bi protestirali oziroma ugotovitev takih komisij ne bi jemali resno. Obratno pa se očitno tolerira.

Še več je neprimernih zgodb. Predsednik zasedanja Aaron Blair ni dal v razpravo študije ameriške Agricultural Health Study (AHS), največje in najkompleksnejše epidemiološke študije na ljudeh, ki rokujejo z glifosatom. Študija je zbirala podatke o 44.932 ljudeh, ki so rokovali z glifosatom, in ni odkrila povezave z rakom. Na sodišču je navedel razlog, da je za obstoj študije vedel že od leta 2013, a da še ni bila objavljena zaradi preobsežnosti. Drug član ekipe Charles Jameson pa je na sodišču izpovedal, da v odločanje ni vključil obsežne nemške študije, prejete mesec pred zasedanjem, ki je prav tako ugotovila, da povezave z rakom ni. Tudi zato ni tako čudno, da so kot edini izmed vseh regulatornih organizacij prišli do drugačnega rezultata.

Žalostno je, da politiki nasedejo takemu delu. Evropske države, ki so glasovale proti, so zavrgle mnenje BfR-ja, EFSA-ja in ECHA-ja. Mnenja teh vrhunskih strokovno podkovanih evropskih agencij so politiki z glasovanjem v evropskem parlamentu gladko povozili. To je po mojem mnenju zelo resen precedens.

Ste pravkar dejali, da so tako evropski politiki kot zeleni proti znanosti?
Evropska komisija je imela pod Emmanuelom Barrosom svetovalca za znanost. Mesto je zasedala Angležinja, profesorica doktorica Anne Glover. V tej sestavi pod trenutnim vodstvom ni bila več zaželena. Razlog je bil protest Francije in okoljevarstvenih organizacij, motilo jih je namreč, da je zagovarjala znanstveno stališče glede GSO-jev. Od tedaj dalje nimajo nekoga, ki bi ga lahko formalno vprašali za mnenje.

Kar zadeva problematiko uporabe pesticidov smo že do zdaj bili v Sloveniji nagnjeni k temu, da še eksponiramo omejitve, ki jih postavlja EU, kar kmetje dobro vedo. Vprašajte samo primorske pridelovalce breskev. Zelo hitro vam bodo povedali, kateri insekticidi, herbicidi in fungicidi so dovoljeni pri nas in kateri so dovoljeni čez mejo v Italiji. Oni pravijo: v redu, pri nas jih je pol manj, zato bistveno težje in dražje pridelujemo. Ampak čakajte, z Italijani smo pa na istem tržišču.

V Vipavski dolini je sčasoma resnično vse manj nasadov breskev.
A veste, kaj razlagajo na taistem ministrstvu? Če pač določena sredstva pri nas niso dovoljena, ker smo tako sklenili, pač v Sloveniji ne bo pridelave določene vrste, torej breskev. A je to res rešitev? Potem bomo kupovali italijanske breskve. To je pa v redu? Mislim, katastrofa.

Pa španske se tudi veliko uvažajo.
In španske, seveda. Ta način razmišljanja ni od včeraj. Uradno sem ga slišal na srečanju fitopatologov pred vsaj petimi leti. Mi smo najbolj proti, ukinili bomo vse, kar se da, če je le malo sumljivo, in to bo za nas dobro. Kako bo dobro? To ni logično. Očitno je nekaj narobe z našim načinom odločanja. Na škodo kmetijstva uzakoniti napačno javno mnenje zato, ker je pač mestno prebivalstvo prestrašeno. Hkrati pa ne storiti ničesar, da bi ljudi dejansko poučili, ali je resna nevarnost dejansko obstoja. Saj je prav, da o tem razpravljamo, ampak dajmo argumentirano. Realno gledano je edina rešitev v žlahtnjenju, torej kreiranju odpornih sort.

Pokusimo argumentirano s tem. Greenpeace in še marsikdo trdi, da je tisti kup več tisoč člankov, ki so ga uporabili nadzorni organi, onesnažen s pristranskimi raziskavami. Še več, trdijo, da obstaja nekje 220 raziskav, ki so po njihovem mnenju neodvisne in dokazujejo povezanost glifosata in raka. Vaše pojasnilo?
Poznam, to že dolgo govorijo. Najprej se je treba zmeniti, kako postopek odobritve kemikalij poteka. Kolikor vem, gre identično kot pri GSO-jih tudi pri kemikalijah. Proizvajalci so dolžni komisijam oddati vse gradivo, ki ga od njih zahtevajo, ne glede na to, od kod so ga pridobili. Določene raziskave lahko opravijo sami. Pogosteje je, da ga dajo v izvedbo specializiranim institutom. Tega se nabere precejšnja količina. Če hoče komisija od njih še kaj več, še kakšna dodatna pojasnila, to tudi naredijo. Komisija nato prejeto gradivo pregleda in poskuša priti do ugotovitev. Če so kakšni dvomi, lahko zahteva še dodatna neodvisna zunanja mnenja. Tako imamo urejeno po celem svetu, takšen je princip delovanja. Sicer si zdaj lahko to gradivo ogleda tudi vsak izmed nas. Podjetja, na primer Bayer, so se odločila, da to dokumentacijo objavijo na spletu.

Potem pa očitamo, da je neki material naredilo neko podjetje. Ja, saj smo to od njega zahtevali. Logično. Od njega smo zahtevali, da to ekspertizo postavi. Govoriti pa, da so rezultati potvorjeni? Jaz jih na področju GSO-jev do zdaj še nisem videl. Lahko so bili kakšni pristranski, morda so bili kateri pomanjkljivi, morebiti malomarni, seveda. Nikakor pa še nisem doživel, da bi jih kdo potvoril. Ampak tudi če pride do suma, da je res prišlo do potvorbe, se zahtevajo dodatne raziskave. Ugotovi se, kaj je res in kaj ni. Recimo, glifosatu so okoljevarstveniki očitali prisotnost v materinem mleku. Ko so na zahtevo urada opravili kakovostnejše dodatne neodvisne študije, so ugotovili, da ta trditev ne drži.

Prav je, da vemo, da so toksikološke študije zelo zahtevne, odločanje pa odgovorno. Zakaj? Ker zlepa ne gre za črno ali belo. Treba je ves čas tehtati, pretehtati pa mora to, kar ima zanesljivo znanstveno oporo. Presoje, ali je neka kemikalija škodljiva ali ne, ne more postaviti kar nekdo. Imeti mora obsežno znanje, ekspertizo, predvsem pa vpogled v celovitost teh raziskav. Če imate ogromen kup raziskav in ugotovite, da jih 90 odstotkov nakazuje eno smer, 10 odstotkov pa drugo smer, je treba najprej tisto desetino temeljito pregledati. In pri tistih manjšinskih se največkrat izkaže, da so bile slabo opravljene. Premajhen vzorec. Slabo opravljena statistika. Slaba metodologija. Slaba izvedba in podobno. Takšnih raziskav potem uradi ne jemljejo resno. Tako teče odločanje in zanj je treba imeti ustrezne strokovne službe. Drugače se ne da. Vsaj jaz ne poznam drugega načina, kako bi lahko bolje opravili zahtevno delo. Nasprotno, alarmistični mediji, poučeni s strani aktivističnih skupin, izrecno izpostavljajo ravno take, sicer redke, neustrezne študije, kot da drugih, mnogo obširnejših in kakovostno izvedenih sploh ne bi bilo. Namen je seveda očiten, zavajane prebivalstva.

Češnje so včasih zelo okusne.
Žal se tako pogosto izkaže. Zelo dobro poznam situacijo pri GSO-jih. Kaj je bilo po oporekanju aktivistov s tovrstnimi raziskavami vse narobe ... Seveda pa jih ne poznam pri toksikoloških raziskavah za herbicide, ker to ni moja specialnost. O tem bi lahko več povedala na primer doktorica Lucija Perharič, ki je kot toksikologinja članica takšnih ekip. Vsekakor ta princip izpostavljanja ene same nenavadne raziskave opazujem pri GSO-jih že več kot 20 let. In zlasti odkar je medmrežje zelo močno orožje za širjenje tovrstnih "resnic", se situacija N-krat ponovi. Vtipkajte glifosat in boste najprej našli 20 strani negativnega poročanja in potem morda eno vrstico pozitivnega. Isto velja za GSO-je [smeh], najprej milijon strani, ki svarijo pred vsemi nevarnostmi teh sort.

Da ne bo nobenega dvoma. Telesa, ki so opravila metaraziskave področja, niso našla nobene povezave med tveganjem raka in glifosatom?
Tako je.

Zdaj pa imamo problem. Tudi mi, mediji, smo veliko poročali o ugotovitvah IARC-ja. Z rakom da so povezani rdeče meso, telefoni in še marsikaj. Objavili smo tudi kritične odzive, a vseeno, takšen primer, kot ga je ustvaril IARC, meče senco dvoma tako na delo medijev kot na znanost. Kaj vse so do zdaj na IARC-ju zgrešili? Čemu lahko sploh še verjamemo?
Vse to lahko najlepše ponazorimo na primeru kave.

Bruce Ames je svetovna avtoriteta na področju toksikologije. Razvil je znani Amesov test, ki ga uporabljajo še danes. Zagovarjal je tezo, da pridemo do napačnih sklepov, če z visokimi koncentracijami neke snovi krmimo podgane ali miši, in na podlagi tega sklepamo o kancerogenosti. Visoke koncentracije največkrat ne odražajo realnega stanja. To je ponazoril s primerom kave. S soavtorico Goldovo sta leta 1998 analizirala kavo, iz nje ekstrahirala 28 spojin in vsako izmed njih testirala v visokih odmerkih na podganah na način, kot sicer testirajo kemikalije. Prišla sta do sklepa, da je od 28 testiranih spojin - kava jih vsebuje več kot 1.000 - kar 19 rakotvornih. Ampak Ames je izrecno poudaril, da zato niti približno ne drži sklep, da kava povzroča raka. Zlasti zato, ker so te snovi v realnem svetu v zelo majhnih koncentracijah. Drugič zato, ker lahko tudi medsebojno vplivajo in se njihov učinek spremeni. Tega sem se spomnil, ko sem pravkar bral objave, povzete tudi v našem tisku, da zmerno pitje kave zdravju celo koristi.

Oprostite, zdaj se pa moramo zmeniti [smeh]. Naj razglasimo, da je tistih 18 posamično testiranih snovi rakotvornih in prepovemo kavo, ali pa je treba na zadevo gledati malo drugače. Očitno je z našim pristopom tukaj nekaj narobe. IARC je razglasil, da je kava verjetno kancerogena. Kaj še imajo .... Vino je kancerogeno, krompirček je verjetno kancerogen, rdeče meso je najbrž kancerogeno.

Strokovnjak za elektromagnetno valovanje mi je pred nekaj leti z vso resnostjo eno uro zatrjeval in pojasnjeval, da med mobilnimi telefoni in rakom ni nobene povezave. V "najhujšem" primeru sevanje mobilnika tkivo segreje. Nima pa niti približno toliko energije, da bi lahko z atomov telesa zbijalo elektrone in jih spreminjalo v ione, kar je definicija ionizirajočega sevanja. Kar pa je nevarno za zdravje in nastanek raka. Kako so potem mobilniki končali na IARC-ovem seznamu kancerogenega?
Mislim, da so pregledali več kot 988 substanc, tudi mobilne telefone, mikrovalovne pečice ... Izmed proučevanih so, kot rečeno, razglasili kot nekancerogeno le za eno snov, kaprolaktam. Človek se malo zamisli. S to agencijo nekaj ni čisto v redu. Ampak, saj vemo, v čem je razlog. Imajo drug pristop dela. Če poenostavimo, bi po njihovo veljalo, da če človek spije liter glifosata na dan in ima to neki učinek, potem je to dokaz, da je rakotvoren.

Znana je tudi vaša izmenjava mnenj z novinarjem dnevnega časopisa. Sporna je bila vaša trditev, da je glifosat za človeka še manj strupen od soli. Prišlo je do medsebojnega pozivanja k uživanju teh snovi in merjenja učinkov. Mislim, da ste sogovornika pozvali, naj poje kilogram soli, vi pa boste zaužili kilogram glifosata. Kako se je to končalo?
Ah, ja, res je [smeh]. To, da naj pojem glifosat, je bil novinarjev predlog. Menim, da se je zgledoval po napadu na prej omenjenega Patricka Moora. Obstaja znanstveni članek - pa ni edini - v katerem je neki Kitajec spil liter glifosata. Samomor je delal. Ni mu bilo dobro, da ne bo kakega dvoma, je pa preživel. Trdno sem prepričan, da če bi pojedel kilogram soli, bi umrl.

Če bi prepovedali glifosat – kaj bi se zgodilo v Sloveniji?
Ali še huje, vse pesticide? Tudi ta ideja je v zraku. Nedavno jo je izrekel kmetijski minister Dejan Židan.

A se ni zavzel za "zmanjšanje kemije" v kmetijstvu?
Mislim, da si je že premislil. Se bo pa verjetno nadaljevala druga zgodba. Skratka, če bi prepovedali glifosat, bi se hrana zagotovo podražila. Pa ne samo to. Poglejmo, kje vse v Sloveniji uporabljamo glifosat. Ne moremo ga v kmetijstvu uporabljati na način, kot ga v Severni in Južni Ameriki, saj nimamo proti glifosatu odpornih sort. Te so GSO-ji, teh nočemo in jih zato nimamo. Uporabljamo ga v sadjarstvu in vinogradništvu, zlasti v pasu pod drevesi, ki ga strojno ne obdelujemo. Kmetje v poljedeljstvu ga uporabljajo za očiščenje strnišča žit v jeseni, ko pleveli še enkrat vzklijejo. S tem uničijo plevel za prihodnje leto. Tu bi nastala težava. Imamo tudi druge herbicide, ne samo glifosata. Ampak ta je najbolj do okolja prijazen in najučinkovitejši. Učinkovit je pa tudi zato, ker se translocira po celi rastlini. Odmrejo tudi korenine. Medtem kot drugi, na primer dikvat (Reglon), uniči samo listje, zato bo koreninski plevel naslednje leto še vedno problem. Skratka, če glifosata ne bi imeli, bi uporabljali neki drugi herbicid, številni so precej bolj strupeni. Bolj kot končni uporabnik je na udaru kmet, ki z njimi dela in bi bil po nepotrebnem izpostavljen bolj toksičnim kemikalijam, učinkovitost bi bila manjša, cena pa višja. To je že zdaj povsem jasno. Vsak, ki ima doma nekaj izkušenj s herbicidi, zelo hitro vidi, kaj učinkuje in kaj ne.

Še hujši učinek bi bila, kot sem že omenil, posledica prepovedi uvoza gensko spremenjene soje. Cena mesa bi bila bistveno višja, se pa nekatere države izvoznice že prilagajajo. Argentina je ravnokar potrdila gensko spremenjeno sojo, odporno proti drugim herbicidom.

In kaj sploh glifosat stori rastlini, da ta odmre? Kako učinkuje kot molekula?
Glifosat v rastlini povzroči, da se aromatske aminokisline ne morejo sestavljati v beljakovine. Delovanje se začne v nekaj urah, učinke pa opazimo v dveh oz. treh tednih, ko rastlina propade. Kar pa je dejansko prednost, ki je večina drugih herbicidov nima. Večino drugih nanašamo največkrat pred setvijo ali po njej ali pa so selektivni, uničijo le del plevelnih populacij. Z glifosatom škropimo takrat, ko so pleveli že zrasli, ga absorbirajo skozi listje in delujejo po celi rastlini, tako uničuje in semenske in koreninske plevele; širokolistne in ozkolistne. Je pa res, da se selekcionirajo tudi pleveli - noben herbicid na svetu ne uniči vseh rastlin - in tudi pod glifosatom se nekateri pleveli namnožijo. To je pa stvar dobre kmetijske prakse. Če smo dovolj pametni, moramo kolobariti tudi s herbicidi. Tu ni debate.

Če potegnemo črto, prepoved glifosata bi bila strel v koleno, kot pravi evroposlanec Bogovič?
Trdno sem prepričan, da to drži.

Na začetku leta 2015 je Evropska agencija za varno hrano (EFSA), pristojna za presojo sredstev za zaščito rastlin, ravno končala rutinsko ponovno presojo glifosata. Nekaj mesecev pozneje je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, glifosat razvrstila v skupino rakotvornosti 2A, kar pomeni, da je glifosat verjetno rakotvoren za človeka. Ta odločitev je bila presenetljiva, saj je glifosat veljal za herbicid z relativno majhno nevarnostjo za zdravje ljudi. Strokovnjaki IARC so svojo odločitev sprejeli po pregledu epidemioloških, eksperimentalnih in mehanističnih študij. Po objavi IARC-ove odločitve so študije ponovno pregledali tudi strokovnjaki v posameznih državah članicah EU-ja (vključno s Slovenijo), ki sodelujejo pri ocenah tveganja sredstev za zaščito rastlin v predregistracijskem postopku. V epidemioloških študijah je bilo ugotovljeno nekoliko povečano tveganje za razvoj ne Hodgkinovega limfoma (NHL), ki je vrsta raka krvotvornih organov in bezgavk, multiplega mieloma in glioma. Tveganje je bilo blago povečano v posameznih študijah kot tudi v metaanalizi vseh študij za NHL. Vendar z epidemiološkimi študijami običajno ugotavljamo povezavo med izpostavljenostjo in učinkom, le redko pa je mogoče z epidemiološkimi študijami dokazati vzročnost. Ključna pomanjkljivost obravnavanih epidemioloških študij je, da so bili preiskovanci izpostavljeni več sredstvom za zaščito rastlin hkrati in da so bili izpostavljeni pripravkom, ki vedno vsebujejo tudi dodatke (npr. izopropilamin, sredstva za zmanjševanje površinske napetosti, sredstva proti penjenju, barvila, biocide, anorganske ione) in nečistote, tako da v takih primerih učinka ne moremo pripisati samo eni snovi, torej v konkretnem primeru glifosatu. Podatki epidemioloških študij, na podlagi katerih je IARC sprejel svojo lansko odločitev, ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni mogoče z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov vpliva. Ponovno so bile pregledane tudi eksperimentalne študije dolgoročne strupenosti in rakotvornosti na laboratorijskih glodavcih (šest na miškah in štiri na podganah), ki imajo, upoštevajoč vso težo dokazov, omejeno vrednost. Tudi ponovna presoja genotoksičnosti (mogočega škodljivega vpliva na genski material) je ugotovila, da glifosat ni genotoksičen (mutagen). Enako velja za imunotoksičnost. Ponovno se je pokazalo, da je kljub številnim predpisanim postopkom za izvedbo in presojo toksikoloških in epidemioloških študij še vedno izjemno pomembna ekspertna presoja, ki pa mora upoštevati vso težo dokazov. Menimo, da na podlagi razpoložljivih izsledkov študij na živalih in izsledkov epidemioloških študij, na katerih je temeljila odločitev IARC, glifosata v skladu z merila uredbe EU-ja o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi oziroma zmesi ni treba razvrstiti kot rakotvorno snov. V EU-ju ostaja glifosat do preklica razvrščen kot dražilen in nevaren za okolje (vodne organizme). Menimo, da uporaba fitofarmacevtskih sredstev z glifosatom, v skladu z navodili za uporabo, torej ne predstavlja omembe vrednega tveganja za zdravje ljudi. Na vsak način pa je pomembno, da se intenzivira toksikovigilanca glifosata, predvsem v smislu spremljanja izpostavljenosti in morebitnih učinkov pri ponavljajoči se izpostavljenosti, to je uporabnikov na kmetijskih površinah, delavcev, ki zatirajo plevel ob cestah in železnicah, kot tudi vrtičkarjev.
Nacionalni inštitut za javno zdravje o glifosatu

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Miham
# 13.12.2017 ob 06:22
vsekakor se je dobro cim bolje izobraziti

je pa tezko od ljudi pricakovati zaupanje, ce je nase okolje, hrana itd tako zastrupljeno
posledice razne bolezni, rak, pri moskih upad stevila spermijev 50%!
amigo
# 13.12.2017 ob 06:37
V Argentini kjer pridelujejo sojo in na veliko škropijo z Roundopom se je število rakavih bolnikov povečalo za 500%. Izredno veliko je tudi otrok s prirojenimi napakami. Spoštovani profesor očitno ni najbolje obveščen.
sosman
# 13.12.2017 ob 06:23
Pro-monsanto propaganda se začenja?
oleander
# 13.12.2017 ob 06:45
Predlagam, da zdaj intervjuvate tudi Antona Komata in Pretnarja z obale, da bo vaše loročanje objektivno.
Pa tudi, za tiste, ki znate angleško, da poiščete spletišče Monsanto papers, kjer so objavljeni dokumenti interne narave iz Monsanta, ki so sestavni del skupinske tozbe v Kaliforniji,prva razprava bo 2018. Po vseh ZDA pa je poleg te vlozenih se nekaj tisoc tozb. Objavo sicer internih dokumentov je dovolil sodnik v javnem interesu.

Ni prvic, da se RTVSLO, ki bi moral poročati objektivno, zateka k predstav,janju polresnic.
In tudi neresnic, recimo tista vest o Trumpu, ki da mu preiskujejo racune pri Deutsche Bank - kdor spremlja amerisko sceno ve, da gre za se eno v poplavi fake news.
Mi, ki vas podpiramo vsak mesec z obveznim prispevkom, si zasluzimo pravo, tocno in uravnotezeno porocanje.
xes
# 13.12.2017 ob 07:24
oleander: Nasi predniki niso umirali mladi, kljub trdim razmeram so pogosto docakali 80 do sto let brez rakavih bolezni

No, to je pa en tipičen primer zavajanja.... življenjska doba naših prednikov je bila krepko krajša, res je, da je kakšen posameznik že dočakal to starost, ampak zelo zelo redko. Življenska doba je danes daljša!
Kiklop
# 13.12.2017 ob 07:27
Profesor Bohanec gotove ve kaj govori, ve pa tudi, česa bračec članka ne ve in česa mu - bolje da ne - ni treba vedeti. Članek je izčrpen in vseobsegajoč. Vendar imam določen zadržek, namreč: ves čas prisoten blago ironični ton intervjuanca alla: "dejmo se zdaj zment" ali pa " te teme, bolje da ne odpirava" itd... mi ni ravno nek odraz uravnoteženega znanstvenika, ki je nevtralen.. Pač - v svoji nevednosti se lahko motim.
Zadnjič sem se iskreno on idprto pogovarjal z (dobrim) študentom biokemije... Zaprlo mi je usta... Iz njegovih misli je "povsem dobronamerno" ven tolkla neposredna propaganda za gensko spremenjene rastline, kako so jim na fakulteti jasno povedali, da bo človeštvo "praktično izumrlo" brez te tehnologije, kako so jim na faksu jasno povedali, da obstajajo tudi "primeri dobre prakse" z nekim rižem, ki je nenadoma zaradi genskega posega rešil celo celino itd.
Se opravičujem za površno navajanje. Ampak: vtis sem imel, da je mladenič tako globoko indoktriniran na izobraževalni ustanovi, da mi je zaprlo sapo.
Noben pomislek, ki sem ga izrekel v zvezi z GSO in sorodno tehnologijo ni prišel skozi njegovo videnje...
Res se strinjam s komentatorjem,da je na ta intervju potrebno "naložiti" še kakega od "skorumpiranih" predstavnikov zelene opcije. Pa da se prepričamo ne?
gisky
# 13.12.2017 ob 07:19
@oleander
Nasi predniki niso umirali mladi, kljub trdim razmeram so pogosto docakali 80 do sto let brez rakavih bolezni, ampak so dihali bistveno bolj cist zrak, pili cisto vodo in jedli hrano brez kemije.

Ah, daj no. Malo si poglej kakšna je bila povprečna življenska doba v preteklosti. Posamezniki so res dolgo in zdravi živeli (tako kot je tudi danes kar nekaj takšnih), večina je pa že zelo hitro umirala (verjetno nekateri izmed njih tudi za rakom, ki ga pa včasih še pač niso znali diagnosticirati)
reorah
# 13.12.2017 ob 07:26
Ne vem, kaj naj rečem; žalostno, a resnično je, da danes niti znanstvenikom človek ne more več zaupati in verjeti na besedo... Danes vsakdo govori s svojimi lastnimi prikritimi interesi. Denar je resnice vladar :(
SamoRes
# 13.12.2017 ob 07:12
Ta ne bo pljuval v svojo skledo, lahko bi pa vedel da se posledice gensko spremenjenih organizmov ne pokažejo čez leto ali dve, ampak čez desetletja, popolnoma neodgovorna propaganda.
On kar naj je vijolični ananas, po možnosti še tak, ki žvižga Avsenikovo melodijo, pri nas pa tega ne bo.
xes
# 13.12.2017 ob 07:27
oleander: pa še nekaj, če misliš, da naši predniki niso umirali za rakom se motiš. Razlika je samo v tem, da niso vedeli zakaj točno umirajo in so to pripisali starosti ali izteku od boga namenjenega časa. Zdravstvo ni bilo razvito, obdukcije prepovedane. Bolj primerno bi bilo diskutirati o tem, če je raka danes (res) več ali manj kot nekoč, trditi pa da nekoč niso umirali za rakom je pa neumnost!
B in .
# 13.12.2017 ob 08:20
Večina stvari v življenju je negotovih, gotovo pa je, da Bohanec ne bo izrekel žal besede proti Monsantu. :-)
B in .
# 13.12.2017 ob 08:12
Malo se pozanimajte kaj je naredil Monstanto kmetom v Indiji (bombaž), Franciji in Južni Ameriki (koruza) ...
Pričakujem enako obsežen intervju z deklariranim in ekvavilentnim nasprotnikom Monsanta, da bo medijski prostor uravnotežen in da si bralec lahko sam potegne zaključke in pararele - tako, kot naj bi novinarstvo bilo. Novinarstvo v teoriji ni usmerjena propaganda. Držite se osnovnih pravil poklica.
oleander
# 13.12.2017 ob 06:59
Znano je, da nekateri v imenu znanosti podpirajo agendo, ki placuje pocitnice v tujini in tudi sicer vse, kar recejo, se najbolj zveni kot oglasno sporocilo. Ljudje, kot je recimo Vandana Shiva, ali pa Engdahl, in se kopica drugih z doktorati povedo drugace kot Bohanec.

Zadnjic ste v oddaji Dobro jutro govorili o raku. Novinarju se je videlo, da revez pojma nima, nekako se je pac pripravil na vodenje oddaje, katere leitmotiv je, da mora potekati lahkotno in prijetno, ce bi mu nalozili, naj se pripravi na pogovor o palacinkah, bi mu verjetno slo laze od rok.. Ja, je ponovil znano floskulo z erteveja, staramo se, zato bo pac zbolel vsak tretji Slovenec ali kako ze. Ze vrabci civkajo, da je za netocno prepisovanje okvarjenih delov genskega zapisa v veliki meri kriva kolicina kemije iz okolja, ampak tega se seveda niti ne omeni. Kaj sele, da bi ljudem svetovali, kako lahko poskrbijo, da se bodo prehranjevali bolj zdravo. Nasi predniki niso umirali mladi, kljub trdim razmeram so pogosto docakali 80 do sto let brez rakavih bolezni, ampak so dihali bistveno bolj cist zrak, pili cisto vodo in jedli hrano brez kemije.
RJSlo
# 13.12.2017 ob 06:37
No ja. Dober intervju. Seveda pa bodo forumski "znalci" vedeli povedati drugače. Jaz na svoji zemlji ne škropim že nekaj desetletij. Plevel se v takšnem primeru razraste zelo hitro, plus pojavi se še kakšno trnovje in imamo vsako leto pač toliko več dela.
doba
# 13.12.2017 ob 08:40
cveti # 19.04.2016 ob 14:07
Dokazov za škodljivost je veliko in več kod dovolj za dvom o nenevarnosti. Problem glifosata je, da je zelo močen kelator in se veže na praktično vse kovine, kar ima zelo resne posledice tako za bakterije, rastline, živali in ljudi. Monsanto trdi, da je glifosat neškodljiv za živali in ljudi, ker mi nimamo šikimatne metabolne poti tako kot bakterije in rastline. Vendar pa je naše zdravje, življenje in preživetje odvisno od bakterij. V (in tudi na) našem telesu živi milijarde bakterij, ki nam pomaga prebavljati hrano, predstavlja naš imunski sistem, komunicira z našimi možgani in drugimi organi v telesu, …. Od 10 celic v človeškem telesu je le 1 človeška, 9 pa jih pripada bakterijam in od 100 genov je le en človeški, ostali pa pripadajo bakterijam. V šikimatini poti sodeluje encim EPSPS, ki vsebuje v svoji strukturi mangan, ki je kovina. Ko se molekula glifosata približa encimu, zaradi svoje sposobnost vezave kovin, potegne nase mangan, s tem pa onesposobi encim. Ta encim pa je odgovoren za tvorbo 3 aromatskih aminokislin: triptofana, fenilalanina in tirozina ter tudi za tvorbo številnih drugih molekul, ki jih rastlina in bakterija potrebujeta za svoj obstoj. Zaradi tega se ta metabolna pot prekine in rastlina oz. bakterija propade. Živali in ljudje sami ne moremo sintetizirati teh 3 aminokislin, zato smo odvisni od rastlin in bakterij. Ko jemo hrano, ki ima ostanke glifosata ima ta direkten vpliv na naše bakterije. V koncentraciji 1ppm (delec na milijon) ubije vse dobre bakterije v črevesju kokoši, vendar pa enaka koncentracije ne ubije nekatere patogene bakterije kot sta salmonela in klostridium. Pseudomonas pa lahko celo razgradi glifosat, stranski produkt tega pa je formaldehid. V takih pogojih se patogene bakterije lahko zelo namnožijo in povzročajo resne zdravstvene probleme.

Poleg tega glifosat direktno vpliva na encime pri ljudeh in živalih, ki imajo v svoji sestavi atom kovine. Enako kot pri encimu EPSPS, se veže na atom kovine v strukturi encima in ga tako deaktivira. Tako npr. vpliva na CYP encime (atom železa), ki so odgovorni za detoksifikacijo. Pri sesalcih deluje tudi na receptorje spolnih steroidov udeleženih v reprodukcijo. Glifosat so povezali z različnimi tumorji, odpovedjo jeter in ledvic, boleznimi prebavnega trakta, vpliva na delovanje imunskega sistema, povzroča avtizem, Alzheimerjevo bolezen, demenco, deformacije pri zarodkih, je endokrini motilec, je neurotoksičen, …

Enako kot na naš mikrobiom (našo črevesno floro), vpliva glifosat tudi na bakterije v prsti, ki predstavljajo mikrobiom rastlinam – jih pobije. Hkrati pa nase veže tudi atome kovin v prsti, ki so potrebne za življenje prebivalcev prsti in rastlin. V zadnjih 10+ letih (to je verjetno podatek za ZDA, ne vem kako je s tem pri nas) kmetje pogosto teden ali dva pred žetvijo poškropijo polja z glifosatom, zato da lažje poberejo pridelek. Glifosat v tem primeru povzroči, da se rastlina posuši in iz posušene rastline je lažje pobirati pridelek kot iz vitalne. V takih pridelkih so ostanki glifosata zelo visoki, hkrati pa glifosat veže nase nutriente iz prsti in tako so rastline, ki se v prihodnosti sejejo/sadijo na ta polja vedno bolj podhranjene s hranilnimi snovmi, posledično pa tudi živali in ljudje, ki se hranimo z njimi.
patriot1970
# 13.12.2017 ob 07:38
Bohanec je eden redkih strokovnjakov, ki v Sloveniji javno zagovarja uporabo genskih transformacij rastlin.

Bo kakšen intervju tudi z enim "mnogih" strokovnjakov, ki so proti?!.........ali pa se gremo navadno propagando?
luckyss
# 13.12.2017 ob 07:39
Saj bo kmalu bolje, ko bodo gensko spremenili naslednje človeške generacije v to smer, da ne bodo več razmišljali z lastno glavo...
No, saj sedaj tudi uspešno delujejo v to smer s poneumljanjem preko medijev....
dejneseri
# 13.12.2017 ob 07:33
Malo podkupljeno izpade nekdo, ki aktivistom ocita financne interese, ne vidi pa tega pri megakorpoaciji...
luckyss
# 13.12.2017 ob 07:31
Problem v tem ponorelem svetu je, da lahko kapital kupi vse in vsakogar...
Slehernik, bi torej moral biti oborožen z znanji od ekonomije do dotične teme, da bi lahko ločeval zrnje od plevela...
Torej misija nemogoče, ker kapital zatira neodvisne znanstvenike in neodvisne novinarje..,
Počasi bo treba pred vse kar je objavljeno v javnih medijih dati predznak - (minus) in na ta način "izračunati" resnico...
tele_od_krave
# 13.12.2017 ob 06:29
Strokovnjak, ki ve kaj govori. Predlagam, da si preberete intervju, preden komentirate. Populistične floskule prihranite za druge debate.
el CARTEL
# 13.12.2017 ob 10:10
dejneseri
# 13.12.2017 ob 07:33
Prijavi neprimerno vsebino
Malo podkupljeno izpade nekdo, ki aktivistom ocita financne interese, ne vidi pa tega pri megakorpoaciji...


točno tako.

kot da korporacije nimajo dolge zgodoine lobiranja (torej podkupovanja za svoje interese) - od tobačne industrije, ki še danes plačuje politike da glasujejo proti kakemu zakonu, da o monsantu en govorimo.
janipapillon
# 13.12.2017 ob 08:58
Njegova neposredna akutna strupenost je nekje na nivoju kuhinjske soli.
Ali to pomeni da je nekdo, ki to trdi, pripravljen popapat porcijo špagetov, ki mu jo ob kuhi zaglifosatim namesto posolim?
Rad bi ga vidu junaka, ki je za potrditev te povedi pripravljen spit kak deci tekočine iz ROUNDUP pakiranja.
Izgovor bi najbrž bil, da omenjen komercialni pripravek vsebuje kaj, ... kwa pa vem kwa. Ja po ga pa ne točit na njivo radi tega kwa pa vem kwa.
RJSlo
# 13.12.2017 ob 06:38
sammys
# 13.12.2017 ob 06:31
----------------------------------
No ja. In kaj ne drži? Energetika je bila moje področje.
mataj-finance
# 13.12.2017 ob 10:12
Osnovna težava je v tem, da inštitucijam ne moremo več zaupati. To velja tako za GSO, kot tudi za raznorazne herbicide, insekticide in zdravila.
stoychi
# 13.12.2017 ob 08:54
me zanima, če ta gospod dobi kako provizijo od Monsanta,
ko dela tako reklamo za to satanistično korporacijo.
džeko
# 13.12.2017 ob 07:59
Kapital je začel s svojo propagando, da ga ni sram !!!!!!!!!!
ne samo, da je rak, tam tudi sedaj po več letih nič ne raste (v Braziliji). Poglejte si kakšno oddajo-v Sloveniji je ne boste zasledili.
bilzerian
# 13.12.2017 ob 07:52
obstaja en intevju s predstavnikom monsanta, kjer on trdi, da je glifosat tako zelo neškodljiv, da bi ga on upal piti. pa mu je novinar na mizo postavil kozarec glifosata, nakar je predstavnik monsanta prekinil intevju in odšel....
Tao3
# 13.12.2017 ob 10:10
Da ne bo pomote. sam imam Appla, ampak ta tip se do GSO in Monsanta obnaša kot Apple frik, ki v vrsti čaka na novega Appla. Popolnoma sprani možgani ...
ajša55555
# 13.12.2017 ob 08:56
Zakaj je ta "neškodljivi herbicid" v EU prepovedan ?????
EVROPSKI PARLAMENT JE PREPOVEDAL UPORABO GLIFOSATA.
Tudi SLO ima rok, do kdaj ga mora dati iz prodaje, 5 let !!!
Pa dajte si malo poguglat, tudi slovenski mediji so poročali o tem................
tudi RTVSLO:
http://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropski-parlament-za-popolno-prepoved-glifosata-do-2022/436077
Tao3
# 13.12.2017 ob 10:09
Še enkrat prebral. Tako nestrokovnega in navijaškega članka pa že dolgo ne ... in to naj bi bila znanost? Nizko smo padli ...
tristokosmatih
# 13.12.2017 ob 10:07
Neškodljiv Monsantov herbicid?
No ja, v Vietnamu že vedo....
zeus.zeng
# 13.12.2017 ob 09:13
emze
Vsem pametnjakovičem:
Ali jeste maline? Si jih upate pojesti npr. 10 dek?
Maline imajo višje DOKAZANO rakotvorno tveganje kot marsikatera kemikalija,
---------
na podoben način so pred desetletji opravičevali DDT , le zakaj je danes prepovedan . Dobro da smo ugotovili da je maslo , ki so ga znanstveniki pred desetletji ,, prepovedali ,, bolj zdrav od margarine . V prhodnje bomo verjetno priča kampaniji znanstvenikov da je gensko spremenjena hrana bolj zdrava od običajne ... hmmmm
Nilknarf
# 13.12.2017 ob 07:31
Nagovarjam vas, vešče komentatorji, da preberete interviju in dobro premislite o tem, kar vsak dan jeste (od stvari iz plastičnih embalaž (predvsem poceni pijac), ojačevalcev okusa, konzervansov, umetnih barvil, itd.), večina teh kemikalij ni spornih, a nekaj jih vseeno je. Nekje med leti se je izgubil kompas in se je začelo polemizirati stvari, ki jih ni treba! Na svetu je toliko bolj pomembnih in aktualnih (npr. nov plan za varovanje okolja, ki zavezuje slovenijo do 2050) tem, katere se splača polemizirati, kot pa uporaba biotehnologije v prehrani za namene, ki so smiselni in aplikativni.
evaevi
# 13.12.2017 ob 11:04
,,kvazizeleni strašijo z Monsantom''

bogi Monsanto, res.
Franc Jozef
# 13.12.2017 ob 09:01
Moram si vzeti čas in tole v miru prebrati. Človek je očitno lobist za GSO, ampak vse njegove trditve pa se tudi ne zdijo iz trte izvite. Je pa tako, da danes vsi lažejo, navadni ljudje tako nimamo možnosti preveriti, kaj je res in kaj ne, tako da obvelja "resnica" tistega, ki je bolj prepričljiv. Edino, kolikor se lahko zanašamo na lastno zdravo pamet.
leond
# 13.12.2017 ob 08:23
Sam osebno prihajam iz Prekmurja, ki je kmetijsko področje. Tudi mi imamo majhno hobi kmetijo (20 ha) in lahko rečem, da odkar imamo kopop in prej še integrirano pridelavo nikoli nismo uporabljali glifosfata na strniščih. Tudi kmetje v okolici glifosfata ne uporabljajo veliko. Že zaradi tega, ker gremo takoj po žetvi v obdelavo tal in potem pred setvijo še enkrat. Je pa ta logika o povišani ceni mesa čisto prava. Zavedajte se, da je Slovenija v pridelavi nepomembna. Še več. Še manj pomembna je v odkupu in distribuciji izdelkov, pa smo mi lahko še ne vem kako polni populističnih Židanovih rekov:"Kupujmo slovensko:" Lepo vas prosim. Za tiste, ki gledajo na ceno bo še vedno boljše meso iz Nizozemske, paradižnik iz Španije itd. Pa ne bom o tem kako se v teh državah držijo norm in pravil, ker sem videl resne kršitve v živo. Razen tistih, ki si lahko sami pripravijo te stvari. Moram pa priznati, da se je na tem področju (škropiva in umetna gnojila naredil red in korak naprej). Ljudje upoštevajo koncentracije. Pa spet ne zaradi tega, da bi se zavedali kaj naredijo s tem, če dodajo višje koncentracije. Red je naredila cena na trgu, saj so se škropiva v zadnjih 20 letih podražila za vsaj 200% (ocena). Slovenija je v tem rangu nepomembna. Bodo pa kmetje imeli še eno težavo več. Koga pa to briga. Kmetijstvo v Sloveniji, če bo še vedno del EU, je že zdavnaj preteklost. Tako kot vse drugo. No, razen trgovin.
džeko
# 13.12.2017 ob 08:19
Kdor misli, da ni škodljiv mu častim kozarec tega škropiva, kdo se bo javil? Jaz kar uporabim na vrtu upam tudi spiti.
Pa še neki: black_barn- naivnež
džeko
O moj bog, sedaj pa bodo začeli strokovnjaki kkao ni škodljivo.

LOL, ja strokovnjaki, ker so STRKOVNJAKI. Prosim te , naslednjič pridi v pilotsko kabino in prevzemi kontrolo nad letalom, saj sta pilotski poklic in gravitacija pod vplivom Monstanta in je vse skupaj samo reptiljanska zarota.

Pa vsak dan delam s tvojimi "strokovnjaki", še bolje s slovenskimi "strokovnjaki". In točno vem kaj povedo novinarjem, ki pojma nimajo in tudi vi ne. Pa ja zarota je in to velika. Eni ste pač naivni. Ko boš zbolel za rakom (ali pa kaj podobnega zaradi motnje v delovanju hormonov) pa se oglasi. Ti bom pomagal, ampak si tega ne želi.
Vsi, ki delajo raziskave, itd. delajo po naročilu. Če ne pa izgubijo službo in potem tudi raziskav ne delajo.......a vam je kapnilo?? Če ne delaš nisi strokovnjak in moreš komentirati.........se da razumeti??
Torej...če jaz ne rečem kot je naročeno sem brez službe. Ali lahko dam mnenje...?? Ne ne morem ga. To se meni dogaja vsaki dan....pa sem tudi "strokovnjak", vi pa pojma nimate kar je za tistim kar vam povemo.
dejneseri
# 13.12.2017 ob 07:39
In se to, kako lahko nekdo trdi, da neka kemikalija ni skodljiva, ce se je komaj ena generacija obrnila v casu njene rabe. Tovrstni vplivi in posledice se lahko merijo sele skozi vsaj desetletja...
Isto velja za gensko spremenjene organizme in dolgorocne vplive njih uzivanja na genski material uzivalca.
Ne pravim, da je skodljivo, ampak s tako vehemenco trditi da niso je vsaj nexnanstveno.
gozdar1
# 13.12.2017 ob 06:54
Kontroverzna tema, kjer bo nedvomno polno tudi čustvenih komentarjev, je pa nedvomno res, da ni vse po youtubovsko črnobelo in , da se mnenja stroke marsikdaj nadomeščajo z ideologijo.
Pistorius
# 13.12.2017 ob 11:20
Že ta (aktivistična) nestrpnost do zelenih pove vse o resničnih motivih in objektivnosti tega "znanstvenika".
carlos_carlos
# 13.12.2017 ob 10:34
kingeston, eMZe

Sočutje je bistvena človekova lastnost. Vidva pač tega ne premoreta. Poleg tega pa kar naprej zavajata in netočno bereta. Govoria je bilo o reviščini (tudi v Afriki) in ne lakoti, čeprav so to res pokriva. Kaj vse se lahko zgodi, lahko vidimo v Tedniku iz tedna v teden. Res se eni švercajo in računajo na usmiljenje itd... Po drugi strani se eni drugi švercajo skozi davčne oaze...Kakorkoli oboji izkoriščajo ali pa poskušajo zaobiiti sistem.

V Sloveniji in mnogih evropskih državah (recimo v Švici) so male parcele, vrtički v polnem razmahu. podeželani kot meščani pa obdelujejo male kose zemlje in tako pridelajo večino sezonske zelenjave in tudi sadja, nekateri pa še za svoje sorodstvo. Pa še za ozimnico kaj ostane. Podpiramo.
doba
# 13.12.2017 ob 10:13
Naš evroposlanec Igror Šoltes je obavil:
Pričakovano je European Commission včeraj potrdila podaljšanje dovoljenja za uporabo glifosata, s čimer ta domnevno rakotvoren pesticid tudi za nadaljnjih pet let ostaja del naše realnosti.

Ponovno obžalujem, da vlade držav članic in Evropska komisija niso zmogle dovolj pokončnosti, da bi na prvo mesto postavile javno zdravje, varstvo okolja in voljo državljanov, ki glasno že dolge mesece zahtevajo prepoved uporabe glifosata. Namesto tega se je zgodilo ravno nasprotno, Komisija pa je včeraj s svojim odgovorom na državljansko pobudo večino zahtev državljanov enostavno prezrla. Njene napovedi za okrepitev preglednosti v postopkih pa so zelo splošne in ostajajo povsem nedorečene, zato se bojim, da interesa za korenite spremembe ni.

Očitno bodo zahteve več kot milijon državljanov EU in civilne družbe ostale preslišane, zato v Skupini Zelenih v Evropskem parlamentu že iščemo podporo za to, da bi se odločitev Komisije o podaljšanju uporabe glifosata izpodbijala na Sodišču EU. Prav tako si prizadevamo za vzpostavitev posebnega preiskovalnega odbora, ki bi raziskal pomanjkljivosti v trenutno zelo netransparentnem postopku odobritve takšnih dovoljenj. Evropska komisija in Evropska agencija za varnost hrane morata pojasniti, zakaj so bile znanstvene študije, ki dokazujejo, da je glifosat nevaren, ignorirane. In zakaj ne želijo razkriti študij, na podlagi katerih so prišli do ugotovitev, da je glifosat varen? Kaj skrivajo, česa evropska javnost ne sme izvedeti? Pozivamo ostale politične skupine v parlamentu, da podprejo oba omenjena predloga in s tem stopijo na stran javnega interesa.
KovacevaKobila
# 13.12.2017 ob 09:47
Ne le da ni kancerogen, v resnici je ta herbicid najbolj do okolja prijazen, prepoved pa bi imela strupene posledice za okolje, je zatrdil ... Gre za enega najbolj priljubljenih herbicidov na splošno. Morda zato, ker je izjemno učinkovit uničevalec skoraj vseh rastlin. V njih preprečuje tvorbo določenih nujnih molekul, zato kaj kmalu po uporabi odmrejo. V celoti. Ker je tako nediskriminatoren ubijalec zelenja ...

Ko si do okolja prijazen nediskriminatoren uničevalec. Dobrodošli v očarljivo paradoksalnem svetu biotehnologije.

Sicer pa čestitke za povsem nepristranski članek.

Prof. biotehnologije nam po poti razloži še problematiko nemških jedrskih elektrarn, razpreda o ceni elektrike in vlaganju v sončne elektrarne ... in nam razloži, kakšen 'multimilijonski biznis' so 'kvazi okoljevarstveniki'.

Čisto slučajno pa pozabi omeniti, da so pesticidi večmilijardni biznis ... in da Monsanto, Bayer, Syngenta in ostale korporacije plačujejo debele milijone znanstvenikom za ti. 'strokovna' mnenja.
redshift
# 13.12.2017 ob 07:33
Gospod deluje zelo vzvišeno. To je najmanj kar lahko zapišem. In ne, ne rabi popiti liter glifosata, dovolj je, da svojo teorijo podkrepi z empiričnim dokazom in javno popije čajno žličko omenjene tekočine. Če je tako prepričan v svoj prav, bo to storil brez pomisleka.
doba
# 13.12.2017 ob 14:10
Upam da je novinar tega intervjuja prebral komentarje tukaj? Pa tega človek pri zdravi pameti ne more verjeti, kaj se promovira preko medijev!
amigo
# 13.12.2017 ob 13:35
Nekoč davno smo koloradske hrošče preganjali z belim praškom, ki so mu rekli pantakan. Trdili so, da za ljudi ni nevaren. Nato je nekako izginil, dane pa pišejo, da je bil v resnici DDT in da je bil zelo nevaren.
janipapillon
# 13.12.2017 ob 10:55
Drgač pa ja.
Vsaka voda te ubije, če je le preveč popiješ. Tud na visokogorskem studencu.
Govorim o brutalnem zavajanju.
10 g soli večina od nas poje vsak dan.
Naj pastir GSOjevski poje toliko glifosata, če je ta manj strupen od NaCl.
Naj stoji za svojimi izjavami.
Ne bo on meni, pa makar ne obvladam srednješolske kemije za pozitivno oceno take bučke, pa da se ne odzovem trosil.
In to niso bučke.
Če je komu bolj jasno pa gnar:
To je fajn nateg če nekomu ponudiš 1000, pa makar €, po opravljenem naj bo pa zadovoljen z 1€?????
el CARTEL
# 13.12.2017 ob 10:09
kako pa kaj vplivajo na kredibilnsot "znanstvene raziskave" dajestva, da proizvajalci sami testirajo svoje produkte (sploh ni konflikta interesa tu, kajne).

profesor bohanec si očitno zatiska oči pred tem da korporacije dejansko vplivajo na odločevalce.

in ja, monsanto papers - dokazano je monsanto prirejal svoje raziskave, tudi o glifosfatu.

https://usrtk.org/pesticides/mdl-monsanto-glyphosate-cancer-case-key-documents-analysis/

There is overwhelming evidence of attempts to deceive, and to do so in ways that manipulate the press and manipulate policy makers like you.

https://usrtk.org/pesticides/carey-gillams-presentation-to-european-parliament-hearing-on-the-monsanto-papers-glyphosate/

seveda se tu ne gre za prevaro politikov v bruslju, ampak jih verjetno večino tako ali tako plačujejo lobisti.
zeus.zeng
# 13.12.2017 ob 09:08
Emmure
pa jasno,da ni nevaren,mi ga na firmi uporabljamo na veliko.
--------------
torej če se veliko uporablja potem je neškodljiv - nekdo bi potreboval nekoliko zdrave pameti , vendar ker se je malo uporablja naj bi po tej logiki bila škodljiva ...
vojkop5
# 13.12.2017 ob 12:04
Takoj ga odpustiti profesorja biotehnologije Boruta Bohanec, saj takšen idiot uči mlade rodove, da se naj kemično preobrazijo in crknejo v izobilju strupa. Zaradi takšnih zgodb se danes preveč pasejo uči in zavrže doma pridelana hrana.
Kazalo