Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 15 glasov
Ocenite to novico!
| Vedno iščeš dovoljenje za maksimalno možnost izpustov in to je, kar je v tabeli, vsi pa bomo več kot zadovoljni, če bo teh izpustov manj. | ||
| Uroš Rotnik, direktor TEŠ-a | ||
| Vsekakor bomo zahtevali prenovitev celotne dokumentacije glede na novi scenarij, da bi se izognili vsakršnim nejasnostim. | ||
| Vide Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere | ||
| Glavne odločitve o projektu so bile sprejete leta 2006 in takrat očitno projekt ni bil ustrezno predstavljen širši slovenski javnosti. Posledica tega je tudi to, da se je resnejša javna razprava začela šele, ko je investicija že v teku. | ||
| Jernej Stritih, v. d. direktorja službe vlade za podnebne spremembe | ||
V javni razpravi o 6. bloku TEŠ-a vlada zmeda, nejasna je tudi usoda petega bloka. O tem smo med drugim govorili z Urošem Rotnikom in Vido Ogorelec Wagner.
Zeleno luč gradnji 6. bloka TEŠ-a je dala prejšnja vlada leta 2006, znova pa se je o tem začelo govoriti lanskega oktobra, ko so nadzorniki Holdinga Slovenske elektrarne prižgali zeleno luč za vsaj 1,1 milijarde evrov vredno naložbo. V tem času so projekt doletele najrazličnejše oznake - od "manj onesnaženja, več energije" do "ekološke bombe".
Kot je večkrat opozoril generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač, TEŠ proizvaja skoraj tretjino elektrike pri nas. Ker bodo vsaj prvi štirje bloki leta 2016 prenehali obratovati, naj bi Slovenija potrebovala premostitev za čas do končanja gradnje drugega bloka krške nuklearke, ki ne bo končana vsaj do leta 2023. V nasprotnem primeru bi Slovenija lahko imela težave z dobavo električne energije, navaja.
Odgovorni poleg tega ves čas zatrjujejo, da je rešitev tudi ekološko ugodna. Uroš Rotnik, direktor TEŠ-a, tako med drugim navaja, da obstoječih pet blokov danes proizvede 3.500 gigavatnih ur (GWh) električne energije in 4,5 milijona ton ogljikovega dioksida (CO2) letno. TEŠ 6 bo ravno tako proizvedel 3.500 GWh električne energije, medtem ko naj bi se izpusti CO2 zmanjšali na 3,1 milijona ton na leto – ob enaki proizvodnji, seveda. Količina žveplovega dioksida v ozračju pa naj bi se zmanjšala kar za polovico.
Drugače povedano, štirje milijoni ton premoga, koliko jih v Šoštanju letno porabijo, naj bi prinesli okoli tretjino večji izkoristek.
| MOČ (MW) | Začetek obratovanja | |
| Blok 1 | 30 | 1956 |
| Blok 3 | 75 | 1960 |
| Blok 4 | 275 | 1972 |
| Blok 5 | 345 | 1977 |
| Plinska turbina 1 | 42 | 2008 |
| Plinska turbina 2 | 42 | 2008 |
Zmeda okoli 5. bloka
Ker je tudi 5. blok precej potraten, naj bi 6. blok prevzel funkcije celotne elektrarne, kakršna je danes, 5. blok pa naj bi po zagotovilih vodstva elektrarne po letu 2015 služil le kot t. i. hladna rezerva, če bi, denimo, nastala okvara. Prav tu pa se pojavijo težave, saj je iz dokumentov Evropske banke za obnovo in razvoj, ki jo je TEŠ zaprosil za posojilo, razvidno, da naj bi 5. blok obratoval do leta 2028.
Za pojasnilo smo zato zaprosili Uroša Rotnika, direktorja TEŠ-a, ki je za MMC potrdil, da je za blok pet predvidena hladna rezerva, kar pomeni, da blok čaka do takrat, ko se pokaže potreba, da obratuje, denimo, če slovenski energetski sistem nenadoma potrebuje več energije ali če izpade večja enota. Glede dokumentacije, ki so jo dali na EBRD, pa Rotnik pojasnjuje, da danes 5. blok obratuje z močjo med 1.700 in 1.900 GWh, medtem ko so pri EBRD-ju iskali soglasje za obratovanje tega bloka do 1050 GWh. Za 1.900 GWh mora blok obratovati od 7.700 do 8.100 ur na leto. Po vseh naših projekcijah naj bi obratoval maksimalno 4.000 ur na leto, dodaja Rotnik.
Že v dokumenaciji se torej predvideva znižana proizvodnja. Obenem pa za vsak blok potrebuješ obratovalno dovoljenje za mogoč maksimum, čeprav bo deloval, denimo, le 50 GWH. "Tudi če greš z avtom le enkrat na cesto, mora biti ta registriran," pojasnjuje Rotnik.
Podobno po njegovih besedah velja glede izpustov. "Vedno iščeš dovoljenje za maksimalno možnost izpustov in to je, kar je v tabeli, vsi pa bomo več kot zadovoljni, če bo teh izpustov manj."
Seveda smo vsi zagovorniki obnovljivih virov energije, a potrebna je rezerva od drugod, če drugo odpove, in tu vstopi energija iz premoga, dodaja Rotnik. Šoštanj predvidenemu dvigu porabe po njegovih besedah sicer ne bo mogel parirati, saj proizvodnja začne padati po letu 2030 na 2.400 gigavatnih ur.
Kaj pa o tem pravijo okoljevarstveniki? Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj nam je dejala, da bo več lahko komenirala, ko bomo vedeli, za kaj gre, saj po njenem mnenju projekt ni bil zadovoljivo predstavljen.
Umanotera: Zahtevali bomo prenovitev dokumentacije
Vida Ogorelec Wagner, direktorica Umanotere, pa je za MMC dejala, da gradnjo 6. bloka kratko- in srednjeročno razume kot dobro potezo, kar zadeva podnebne spremembe, saj se bodo izpusti CO2-ja iz Šoštanja predvidoma zmanjšali kar za tretjino glede na zdajšnje. Vprašanje je le, koliko je kredibilna omenjena nova informacija glede prehoda bloka 5 v hladno rezervo.
V vsakem primeru pa bi bilo treba po njenih besedah po letu 2025 oziroma najpozneje po letu 2030 ustaviti tudi 6. blok ali ga obdržati le kot rezervo. Med letoma 2015 in 2025 je torej obratovanje šestega bloka (brez petega) sprejemljivo, do leta 2050 pa je z vidika podnebnih ciljev odločno predolga doba, je prepričana. Navsezadnje je treba imeti v mislih, da bo morala Slovenija izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati vsaj za 80 odstotkov.
Vprašanje pa je, ali je HSE res sprejel to odločitev in jo ovrednotil tudi po finančni plati. O trditvah TEŠ-a, da blok 5 ob gradnji šestega prehaja v hladno rezervo, Ogorelec Wagnerjeva še pravi, da bodo vsekakor zahtevali prenovitev celotne dokumentacije glede na novi scenarij, da bi se izognili vsakršnim nejasnostim.Naša država bo morala zadostiti direktivi EU-ja, v skladu s katero naj bi do leta 2020 dosegli 25 odstotkov končne porabe energije iz obnovljivih virov (namesto zdajšnjih 16). Kako ji bo to uspelo, še ni jasno. |
Stritih: Razprava kakovostna, a pozna
In kaj pravi pristojna vladna služba? Jernej Stritih, v. d. direktorja službe vlade za podnebne spremembe, pravi, da so bile glavne odločitve o projektu sprejete leta 2006 in takrat očitno projekt ni bil ustrezno predstavljen širši slovenski javnosti. V odločanje so bili v precejšnji meri vključeni lokalni deležniki, na nacionalni ravni pa se je resna razprava začela šele v zadnjih mesecih, je povedal za MMC. Kot meni, je trenutna razprava kakovostna.
"Posledica tega je tudi to, da se je resnejša javna razprava začela šele, ko je investicija že v teku. Tudi cilji samega projekta se sčasoma očitno spreminjajo. Z vidika ukrepov proti podnebnim spremembam je dobro, da bodo zaustavljeni bloki od 1 do 4 in da bo blok 5 čim prej prešel v hladno rezervo. To bomo upoštevali pri oblikovanju dologoročne podnebne strategije, v kateri bo, kot kaže, TEŠ 6 po letu 2016 ostal edini termoenergetski objekt na premog v Sloveniji," je še povedal.
Teš bi v ozračje že zdaj lahko spuščal veliko manj žveplovih plinov, če ne bi gospodje v podjetju zaradi lastnih interesov uporabljali snovi , ki so slabše kakovosti in na žalost tudi dražje.
Kajti ni samo energija tu v igri in koliko bomo plačevali EU zaradi ispusta CO2, tu je tudi širša problematika gospodarstva, ki je vezano na TEŠ.Treba je vedeti, da tako velika tovarna ima za sabo saj 10 krat toliko ljudi (kot ima sama zaposlenih), ki so odvisni od delovanje TEŠ-a.
Po drugi strani, slovenija nujno rabi samostojen vir energije poleg JEK.
Potrebno je dobro premislit o vseh plateh medalje.
lp
njemu verjet je apriori napaka.
Športnik1990, daj poglej moj prejšnji komentar. Se ti po napornem treningu samo naparfunaš in to je to? Ali vendarle greš pod tuš? Če imamo celo že izdelane načrte kako učinkovito zmanjšati energijo, zakaj bi pristali na kurativo oziroma na grajenje elektrarn namesto zmanjašanja porabe energije? Seveda s trenutno porabo ne moremo brez 6. bloka, kdo pa pravi, da moramo imeti še naprej tako visoko porabo? Takšno investicijo kot je blok 6, bi lahko namenili preko subvencij za nakup energetsko varčnih narpav, tehnologij, sončnih celic, ozaveščanju ljudi in izboljšanju enegetske varčnosti hišin sredstva razpršili po celi državi. Zakaj bi za malo zmanjšal izpuste CO2, če obstaja način da, dosežeš bistveno večje znižanje?
Naprimer kot za težave v prometu ni rešitev dodatna gradnja cest, ampak zmanjšanje prometa.
Pa ni tu samo CO2. Kolikšen delež SO2 pa kljub čistilnim napravam pride v zrak? Za obratovanje čistilnih naprav rabiš kalcit, ki ga dobiš tako, da drugje razturavaš pokrajino. Kam odložit potem vso sadro, ki nastane v čistilnih napravah? Kako reagira sadra s pojavi v atmosferi? Potem spreminjaš pokrajino zaradi kopanja lignita pa onesnaževanej s toplo vodo. V glavnem obratovanje termoelektrarne ima precej bolj kompleksne posledice, kot pa samo izpusti CO2. Ampak očitno še vedno šteje samo ekonomska računica na račun uničevanja tega kar nas živi; okolja.
Lokalni lobiji skupaj s skorumpirano politiko, želijo "nategniti" večino državljanov.
Le da je tokratni lobi z izkušenj " napake TET3", igra bolj prefinjeno igrico.
Za kozlat!
Ni potrebe po "zakrivanju" dejstev in prikazovnju podatkov, ki komu bolj ustrezajo.
V primeru TEŠ6 je velik in realni problem, kako zagotoviti EE v času do izgradnje 2 bloka NE (2023 po ocenah). OVE tega ne more nadomestiti, ker je:
1. zaenkrat še predraga
2. predstavlja prevelik problem razpoložljivost - negotovost EE sistema bi bila prevelika
Ampak v tej luči naj se tudi predvidi, koliko bo dejanska obratovalna doba TEŠ6 (ne hladna rezerva ali kaj drugega, ampak proizvodnja EE). In če je to 15 let, naj se naredi preračun cene EE za to dobo, ne pa dajati podatkov o ceni pod 70 EUR/MWh, kjer je robni pogoj v preračuni 40 letna obratovalna doba.
In pa tudi povedati ter eventuelno s pogodbo zagotoviti, kaj se bo zgodilo z blokom 5 - ali bo hladna rezerva, ali bo obratoval.
Potem naj se pa vse to ustrezno obteži (vidik premostitve časa do 2 bloka NE je zelo pomemben in veliko pripomore h gradnji TEŠ6) s faktorjem in bo analiza projektov pokazala rezultate.
Velik del napisanega je zelo dober.
Bi pa samo dodal. Popolnoma se strinjam, da je to začasna rešitev (za 15 let), ampak potem naj se tudi neha zavajati javnost in se naredi ekonomski izračun za dobo 15 let (in ne tako kot sedaj, ko se dela preračun za dobo 35 do 40 let). To je življenjska doba, relevantan je pa dejanska obratovalna doba, ki jo bo dosegel. Potem bo cena EE iz TEŠ6 veliko višja. Pri obratovanju 15 let, cena sigurno ni pod 70 EUR/MWh, bi rekel, da je prej 110+ EUR/MWh.
Slovenija ni zmožna v tako kratkem času postati povsem neodvisna od termoenergije (Te proizvedejo 40% vse el energije v sloveniji), zato je gradnja 6 bloka gledano iz vidika okolja najboljša možna rešitev, ki pa mora biti seveda le začasna (za največ 15 let). V tem času, pa mora slovenija zagotoviti objekte, ki bodo nadomestili energijo pridobljeno iz TE.
Tu pride na misel predvsem nov blok jedrske elektrarne, nove pretočne HE v spodnjem toku Save, vetrne elektrarne, sončne elektrarne, ter nove toplarne/elektarne, ki bodo proizvajale elektriko, ter z isto energijo nato še ogrevala mesta in vodo, poganjamo pa jih lahko z biomaso ali s sežiganjem odpadkov.
Še samo za primerjavo. V Sloveniji imamo okoli 15 HE (ne vem točne št.) + še veliko št. majhnih HE, ki proizvedejo približno toliko energije kot bo proizvedel 6. Blok. Poizkusite si predstavljati, da bi namesto novega bloka postavili 15 novih HE.
Elektrarne je treba gradit, ker imamo nesposoben kader v politiki, ki bi delal na tem kar ti praviš, tako da ne streljat kozlov in stopi na realna tla.
Mislim pa, da bo TEŠ6 zgrajen, ker se že gradijo nove zgradbe, ker čistijo območje kjer bo stal hladilnik. Tako da lahko razpravljate kar hočete. Pa še en podatek za vse tiste, ki živite južno od Save. Štajerska proizvede 90% energije v Sloveniji, tako da če boste v ostalih delih Slovenije preveč glasni, se bomo odcepli :)
Nazivna moč je 345 MW.
Ponavadi se računajo nazivne obratovalne ure.
Za 1.900 GWh pri moči 345 MW, je 5507 obratovalnih ur.
Naj bodo vsaj točni pri navajnaju podatkov. Ker tole že rahlo vse "smrdi", ali se hoče kaj prikriti ali pa opravičiti teh 7700 do 8000 h obratovanja, ki bodo potem kljub vsemu prisotne.
Pomembna je proizvedena energija in emijsije na enoto EE (posledično izkoristek). Če dela 50% moči proizvede manj EE in tudi manj emisij, zato naj vse izraža v nazivnih vrednostih, da se točno ve ali je govora o hruškah ali jabolkih.
Nihče tukaj ne omenja vidika preventive in kurative. Problem je očitno prevelika poraba energije.
Če malo karikiram: če človek smrdi in se gre odišavljat, bo to le kratkoročno rešilo problem, če pa gre pod tuš pa odpravi vzrok smradu. Zakaj se ne lotimo problema porabe energije z vidika preventive oziroma zmanjašanja porabe električne energije, ampak je treba gradit elektrarne? Za Slovenijo je bil izdelan program zmanjšanja porabe električne energije z mnogimi različnimi aktivnostmi, ampak je obtičalv predalih. Kajpak zaradi raznih lobijev, ki imajo od gradnje korist.
Je pa za posrat letak od Bloka 6, kjer so izjave samo gradbenikov, strojnikov, elektrotehnikov in gospodarstvenikov. Kje je pa mnenje koga, ki se ukvarja z okoljem?
Treba bo počakat na nuklearko.
Treba bo počakat na nuklearko.
Zato se tudi ne moremo primerjati z državami, kjer uvajajo obnovljive vire na veliko, npr. Nizozemsko, Dansko itd. Te države namreč imajo precej manjšo biodierziteto in veliko večje število prebivalcev na približno podobni površini kot Slovenija. Poglejte samo Nizozemsko, ki je velika več ali manj za dve Sloveniji, pa ima 16 miljonov ljudi, torej ob dvakratni površini ozemlja kar osemkratno število prebivalstva v primerjavi z nami. Te države (pa to verjetno velja tudi npr. za Poljsko, Severno Nemčijo itd.) so večinoma že popolnoma uničile naravno okolje in ga nadomestile z obdelanimi površinami, kar pomeni da si tudi lahko privoščijo postavljat veternice vse povprek, ker dejansko s tem nimajo kaj dosti za uničit več.
Slovenija je pa v povsem drugačnem položaju, mora razvit druge načine pridobivanja energije, ne pa kar povprek začet postavljat hidroelektrarne in veternice. Samo zgrožen sem ko pomislim, da bi lahko s hidroelektrarnami uničli obrežja Mure in edinstven ekosistem v njenih mrtvicah itd. Isto velja za veternice po Nanosu, Vremščici, Volovji Rebri itd itd. Slovenija bi morala po mojem mnenju malo bolj raziskat potencial, ki ga imamo za Geotermalno energijo, za Biomaso, in dolgoročno pa drugi blok NEK bi moral bit strateška naložba, ne pa TEŠ 6, itak dandanes je tehnologija že tako varna da do večjih problemov ne more priti. V še bolj dolgoročni viziji pa mislim da moramo stavit na razvoj fuzijskih reaktorjev, kajti to je edina varna in čista energija, ki lahko prinese razvoj človeku in varnost okolju.
Ok pol pa gremo hodit peš, živet v slamnate koče, aja sam bi spet mogu jelenčka ubit, da bi dobil irhovino za oblečt.
Okolje pa, vpliv se zmanjša saj se stari bloki zapirajo, novi pa ima veliko višji izkoristek.
Dovolj da sem za!
Osebno sem za ta projekt kot pametno odločitev. Obnovljivi viri tako ali tako nikoli ne bodo presegli 20% ali 30% preskrbe z elektriko.
Bi se pa dalo z obnovljivimi viri nadomestiti kompletno TEŠ, samo potem se noben parazit ne bo mogel več napajat.