Zadnje soočenje pred referendumom je bilo burno. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Zadnje soočenje pred referendumom je bilo burno. Foto: MMC/Televizija Slovenija
Drugi tir, Divača
Referendum bo 24. septembra. Foto: BoBo
Kovačič, Leben
Soočenje ste lahko spremljali v živo. Voditeljica soočenja je bila Erika Žnidaršič. Foto: MMC RTV SLO
false
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT), ki ga je sprejel Državni zbor RS na seji dne 8. maja 2017? Foto: BoBo

Ob koncu sinočnjega soočenja pred referendumom o Zakonu o drugem tiru je prišlo do incidenta, ker udeleženec soočenja Egidij Kozjek kot predstavnik uradno prijavljenega organizatorja referendumske kampanje Stranke enakopravnih dežel ni spoštoval pravil, ki smo jih udeležencem jasno predstavili pred samo oddajo in jih je na začetku oddaje še enkrat ponovila tudi voditeljica: da bodo v primeru nevsebinskih odgovorov, sovražnega ali žaljivega govora najprej opozorjeni, v primeru onemogočanja normalnega poteka oddaje pa bodo morali zapustiti studio. Egidij Kozjek ni upošteval opozoril voditeljice, v nadaljevanju pa je motil normalen potek oddaje z dvigovanjem glasu, metanjem in trganjem papirjev in približevanjem voditeljici, zato so ga varnostniki morali pospremiti iz studia, pri čemer se je upiral. Varnostniki so pri tem ravnali strokovno, kar je potrdila tudi policija, ki smo jo takoj po incidentu poklicali in si je tudi pogledala posnetke s kamer, ki niso bile v neposrednem prenosu. Zato ne držijo besede enega od udeležencev soočenja, da so varnostniki Kozjeka pretepli. Ne držijo tudi navedbe, da se je oddaja zaključila predčasno, nasprotno, oddaja je trajala predvidenih 105 minut. Naj ob tem še poudarimo, da skladno z veljavno zakonodajo in pravili RTV Slovenija omogoča predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju vsem uradno prijavljenim organizatorjem kampanje, ki za to izrazijo interes in si gostov ne izbira sama. Pri tem mora vsem zagotoviti enake tehnične pogoje.

Izjava za javnost o RTV Slovenija
Burno soočenje pred volilnim molkom
Sklepno soočenje pred referendumom

V oddaji so argumente ZA zakon in PROTI njemu predstavljali vsi tisti uradni organizatorji kampanje, ki so se prijavili skladno z javno objavljenimi pravili za izrabo programskega časa v času referendumske kampanje.

Vprašanje ni, drugi tir DA ali NE - s tem, da je potreben, se strinjajo vsi. Različni pa so pogledi na to, koliko naj bi stal, kako ga financirati in ali naj pri tem sodelujejo tudi tujci. Pobudniki referenduma so prepričani, da bo drugi tir novi Teš 6, vlada in zagovorniki zakona pa jim očitajo onemogočanje razvoja Slovenije.

Da bi dobili jasnejše odgovore o tem strokovnem vprašanju, so organizatorje kampanje razdelili v tri skupine. Zagovorniki in nasprotniki zakona so imeli na voljo enako časa. Pobudnik referenduma Vili Kovačič in predstavnik vlade Jure Leben pa sta v oddaji sodelovala ves čas.

Različne ocene vrednosti projekta razburjajo
Do zdaj je bilo izračunanih že več različnih ocen vrednosti projekta, kar je Kovačič na začetku soočanja označil za "igranje s potrpežljivostjo državljanov". Nihanje vrednosti projekta je Leben pripisal tehnični optimizaciji projekta, ki so jo naknadno izvedli. "Časovnico projekta pa bomo lahko razgrnili konec leta, ko bodo narejene strokovne in pravne podlage," je dodal. "Evropa nam je dala zeleno luč," je spomnil, Kovačič pa mu je očital, da je Evropska investicijska banka (EIB) dala posojilo tudi za Teš 6.

Metod Dragonja (2tdk) je spomnil, da se projekt izvaja v "pogojih javnofinančne konsolidacije, kar je zahtevalo določene rešitve", Andrej Čuš (Društvo Najprej Slovenija) pa je dejal, da "denar v proračunu je, treba pa se je vprašati, kaj so prioritete".

Bojan Cerkovnik (DRI) je odločno zavrnil očitke, da stroka ni bila vključena v projekt, in zatrdil, da je bila izbrana najboljša trasa, s čimer pa se ni strinjal Damir Josipovič (KDS - Krščanskodemokratska stranka - krščanski demokrati), vendar je Cerkovnik znova poudaril, da je bila trasa izbrana na strokovni podlagi, toda Josipoviča, ki je v studio prinesel tudi številne zemljevide, ni prepričal.

Aleš Primc (Glas za otroke in družine - za otroke!) je vladi očital, da namerava pravzaprav vse doreči šele pozneje, kar je po njegovem mnenju "recept za katastrofo", in za primer navedel krepko dražjo gradnjo avtocest. Tomaž Vidic (Dars) je očitke zavrnil in dejal, da so nihanja vrednosti projektov popolnoma normalna, saj so pri gradbeništvu cene odvisne od "dela, energije in materiala", kot primer pa navedel veliko razliko na primer v ceni jekla v zadnjih letih.

Gašpar Gašpar Mišič je poudaril, da drugi tir potrebujemo. "Glasovali bomo, ali smo proti razvoju Slovenije ali za razvoj," je dejal Mišič, ki je prepričan, da je treba strateške projekte poriniti v ospredje. Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija) in Ani Bidar (Civilna iniciativa Resnična resničnost) sta spomnila na pretekle velike projekte v Sloveniji in deležnikom očitala "krajo". "Ali naj zaradi slabih izkušenj iz preteklosti ustavimo gradnjo vseh infrastrukturnih projektov?" je vprašal Mišič.

"Kje ste bili, ko se je pridobivalo gradbeno dovoljenje?" je pobudnikom referenduma očital Leben. Tako nasprotniki kot podporniki zakona o drugem tiru so sicer drug drugemu očitali, da v svojih argumentih "prodajajo 99 odstotkov megle".

Nova delovna mesta, a koliko?
V skladu z vladno napovedjo naj bi drugi tir prinesel najmanj 9.000 delovnih mest. "Pogledali smo celotno logistično verigo in prišli do tega zaključka," je pojasnil Leben. Andrej Magajna (Krščanski socialisti Slovenije - Krekovi socialisti) je opozoril, da je s takimi številkami zelo tvegano operirati.

Boštjan Gorjup (Gospodarska zbornica Slovenije) je dejal, da je treba upoštevati, kaj nam logistična povezava prinese na dolgi rok, in za primerjavo dal avtocestni križ, ki je Slovenijo spremenil v tranzitno državo, od česar ima koristi. Miho Kordiša (Levica) skrbijo delovna mesta v Luki Koper, če se bo projektu drugega tira pridružila tudi Madžarska, ki pa zato zahteva privilegiran dostop do drugega tira in koprskega pristanišča. Leban je to zavrnil in zagotovil, da to ni mogoče že zaradi evropskih direktiv.

Blaž Svetek (Naprej Slovenija) je prepričan, da bo šla Slovenija naprej samo preskokom na hitro omrežje, Dušan Mes (Slovenske železnice) je spomnil na številne naložbe v obstoječe železniško omrežje, a dejal, da bi hitro omrežje stalo 10 milijard evrov.

Janko Sever (Krajevna skupnost Črni Kal) je povedal, da ljudje, ki živijo ob obstoječi trasi že 50 let, neznosno trpijo zaradi hrupa, nevarnosti za zrušenja na vas ter za vodne vire, požare, in opozoril, da je gradnja nove proge nujna.

Boštjan Tavčar (Piratska stranka Slovenije) je poudaril, da je najpomembnejša transparentnost, in vladi očital, da ni posredovala vseh želenih podatkov. Leben je očitek zavrnil, spomnil na zakonski rok za odgovor in zatrdil, da je bil ta že odposlan.

Boris Popovič (Mestna občina Koper) je spomnil, da so sami zakonu sprva nasprotovali, po obljubi vlade o dvotirni povezavi pa so si premislili. Dejal je, da sam te vlade sicer ne podpira, "ne bo pa izkoriščal takega projekta, da bo rušil vlado".

Ali je uresničljiva napoved, da bo prvi vlak po novem tiru odpeljal v soboto, 15. novembra, leta 2025? Kaj bi pomenilo spreminjanje trase? Leben je znova poudaril, da bi bilo za traso Jožeta Duhovnika (Strokovna skupina JD) najprej treba pridobiti še vsa mogoča soglasja, kar bi projekt precej zamaknilo. Ljubo Žnidar (SDS) je pojasnil, da so proti takemu načinu vodenja investicije, in Lebnu očital, da so vse vladne teze, npr. o delovnih mestih, zgolj hipotetične. Andrej Umek (SLS) je izrazil mnenje, da smo spregledali pomemben dogodek - da so Avstrijci začeli graditi drugo železnico čez Koroško.

Buren zaključek
Igor Zorčič (SMC) je spomnil, da je bila ta različica izbrana v več vladah, porabilo se je že 50 milijonov davkoplačevalskega denarja. Jan Škoberne (SD) pa se je razjezil, da si že 21 let postavljamo ista vprašanja glede tega projekta - prepričan je, da gre pri nasprotovanju sprejetemu zakonu za politične interese. "Nekateri bodo vedno in vselej proti," je za primer navedel od Magne do umetnega oplojevanja.

"Zahtevamo samo to, da gre drugi tir - z zakonom ali brez zakona - v izgradnjo," je bil jasen Marko Bandelli (Zavezništvo socialnoliberalnih demokratov). Boris Janez Bregant (Zveza društev upokojencev Slovenije) je povedal, da so ugotovili, "da je danes pravi čas, da se investicija hitro umesti, da ne bomo zamudili razvojne priložnosti", prepričani so tudi, da je mogoče projekt izpeljati dobro in pošteno, s čimer pa se ne strinja Vlado Čuš (Zeleni Slovenije), ki je prepričan, da gre za projekt, ki je sprejet na hitro in je sovražen do okolja. Ivan Bolfek (ŠUS - štajerska uporniška skupina) je Lebnu očital zavajanje s številom delovnih mest.

"Najboljša iztočnica za nasprotovanje vsakemu projektu - da je predrago in predolgo. Danes vsi uživamo avtocestni križ, enako želim zanamcem za železniško omrežje," je nasprotnikom očital Zorčič.

Egidij Kozjek (Stranka enakopravnih dežel) pa je moral zaradi neprimernega vedenja referendumsko soočenje tik pred koncem zapustiti. Že na začetku oddaje je voditeljica Erika Žnidaršič namreč opozorila udeležence, da bodo ob morebitnih nevsebinskih odgovorih, ob žaljivem ali sovražnem govoru sodelujočim vzeli besedo, če bodo onemogočali normalen potek oddaje, pa bodo morali studio zapustiti.

Posnetek celotnega soočenja si lahko gledate na desni strani članka.

Ob koncu sinočnjega soočenja pred referendumom o Zakonu o drugem tiru je prišlo do incidenta, ker udeleženec soočenja Egidij Kozjek kot predstavnik uradno prijavljenega organizatorja referendumske kampanje Stranke enakopravnih dežel ni spoštoval pravil, ki smo jih udeležencem jasno predstavili pred samo oddajo in jih je na začetku oddaje še enkrat ponovila tudi voditeljica: da bodo v primeru nevsebinskih odgovorov, sovražnega ali žaljivega govora najprej opozorjeni, v primeru onemogočanja normalnega poteka oddaje pa bodo morali zapustiti studio. Egidij Kozjek ni upošteval opozoril voditeljice, v nadaljevanju pa je motil normalen potek oddaje z dvigovanjem glasu, metanjem in trganjem papirjev in približevanjem voditeljici, zato so ga varnostniki morali pospremiti iz studia, pri čemer se je upiral. Varnostniki so pri tem ravnali strokovno, kar je potrdila tudi policija, ki smo jo takoj po incidentu poklicali in si je tudi pogledala posnetke s kamer, ki niso bile v neposrednem prenosu. Zato ne držijo besede enega od udeležencev soočenja, da so varnostniki Kozjeka pretepli. Ne držijo tudi navedbe, da se je oddaja zaključila predčasno, nasprotno, oddaja je trajala predvidenih 105 minut. Naj ob tem še poudarimo, da skladno z veljavno zakonodajo in pravili RTV Slovenija omogoča predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju vsem uradno prijavljenim organizatorjem kampanje, ki za to izrazijo interes in si gostov ne izbira sama. Pri tem mora vsem zagotoviti enake tehnične pogoje.

Izjava za javnost o RTV Slovenija
Burno soočenje pred volilnim molkom
Sklepno soočenje pred referendumom