Pred slabimi petimi leti sta bila Matjaž Kek in Slaviša Stojanović zadnja kandidata, med katerima je tehtal takratni predsednik Nogometne zveze Slovenije, ko se je odločal o nasledniku Braneta Oblaka.
Prednost je dobil osem let starejši Mariborčan, ki je pred tem vodil izbrani vrsti do 15 in 16 let. Stojanović, simpatični "zabavljač", ki je rojen v vasici Gornji Dejan na jugovzhodu Srbije, je svojo priložnost, da zasede najpomembnejši nogometni položaj v državi, dočakal v ponedeljek, ko je zamenjal ravno Keka.
Ob "inavguraciji" na Brdu pri Kranju je na in po novinarski konferenci odgovarjal na množico vprašanj ...

Slaviša, zakaj ste sprejeli to funkcijo?
To je priložnost, ki se ne odklanja in je veliko priznanje. Nočem zveneti patetično in klišejsko, a so zadeve, ki se ti mogoče ponudijo samo enkrat v življenju. To sem sprejel z velikim zadovoljstvom in veliko motivacije. Vprašanje, ali bi imel še kdaj tako priložnost. Kot profesionalni nogometaš sem nekajkrat zamudil takšne priložnosti in nisem hotel še enkrat storiti iste napake.

Kdaj je predsednik NZS-ja prvič stopil v stik z vami?
Pred nekaj dnevi.

Sta se hitro dogovorila?
Mislim, da je bilo dokaj hitro, ni bilo nobenih komplikacij. Mislim, da ni bila nobena točka sporna, da bi se lahko zadržali okrog nje. Enostavno je ta funkcija tako mikavna, da tu ni veliko razmišljati.

V ožjem krogu kandidatov za selektorja ste bili že pred slabimi petimi leti, ko je bil nato izbran Matjaž Kek. Ste bili takrat razočarani, ker je predsednik Rudi Zavrl to funkcijo zaupal Keku?
Res je, takrat sva na koncu z Matjažem ostala skupaj kot zadnja kandidata. Absolutno nisem bil razočaran. Ravno nasprotno: bil sem zelo vesel, ker sem sploh prišel v ta "mlin", v ožji izbor za tako odmevno in pomembno funkcijo. Enostavno je bilo to zame veliko priznanje. Bil sem relativno zelo mlad, 37 let.

Ste že od nekdaj sanjali, da bi nekoč postali selektor?
Ko sem začel trenersko pot, je normalno, da sem včasih pomislil tudi na to. Moram pa priznati, da si nisem upal pomisliti, da bo to tako hitro.

Boste šli v kvalifikacije za SP 2014 s Kekovo ekipo ali bodo kakšne spremembe?
Najprej moram analizirati vse tekme. Kot vam je znano, sem bil dve leti in pol odsoten. Večino igralcev poznam, nekaterih pa ne. Po opravljeni analizi bom lahko bolj konkretno odgovoril na vprašanje, ali bo igral isti kader ali bo kakšna noviteta. Gotovo pa si želim, da bi se nekateri igralci, ki so v mlajši selekciji pokazali določeno raven znanja, priključili članski reprezentanci. Nekaj tekem sem sicer lahko pogledal iz Združenih arabskih emiratov (ZAE) v živo, a prek računalnika, kjer je slika včasih malo zatajila. V naslednjih dneh bom vzel pod drobnogled vse tekme in jih analiziral do potankosti.
Ste morda že razmišljali o prihodnosti Roberta Korena in Milivoja Novakovića oziroma pomladitvi reprezentance?
Ne, lahko se navežem le na prejšnji odgovor. Po analizi se bom lažje odločil. Ko se bom na zboru pogovoril z določenimi igralci, se bom lažje odločil tudi za sistem igre. Takrat bom lažje ocenil, kaj je najbolj optimalno v tem trenutku. V principu pa vedno obstajajo samo dobri in slabi, ne pa stari in mladi.

Josip Iličić je eden tistih, ki velja za prihodnost slovenskega nogometa. Kako ga najbolje izkoristiti?
Iličić je specifičen nogometaš z neizmernim talentom. Gotovo se bova morala pogovoriti in mu v skladu z analizami, pa tudi z mnenji njegovih nekdanjih trenerjev poiskati ustrezno funkcijo oziroma mesto v ekipi. On to gotovo potrebuje, da pride do svojega maksimuma.

Ste se s katerim od igralcev že pogovarjali?
Ne, niti zdaj niti prej.

Verjetno ste predsedniku oziroma izvršnemu odboru predstavili neko vizijo, kako vidite reprezentanco v naslednjem obdobju. Kakšna je vaša vizija?
V grobem načrtu sem gotovo to moral predstaviti, vse drugo pa sledi po moji analizi, v katerih segmentih igre se da še kaj popraviti. Gotovo želimo napredek, če se ga da doseči. Vizija je predvsem priključiti neko svežino, neki nov veter. V zadnjih dveh letih sem porabil dovolj časa za neke nove prijeme in analize, za katere upam, da jih bom lahko uspešno predstavil tudi v reprezentanci in prenesel na igrišče.
Kje že zdaj vidite možnosti za izboljšave?
Gotovo smo lahko boljši pri prekinitvah, v "pas igri" oziroma držanju žoge. Ob tem mora biti agresivnost bistveni trenutek igre in je tudi dobrodošlo, če je na višji ravni.
Kako bi ocenili zadnjo tekmo, ki jo je reprezentanca odigrala proti Srbiji?
Videl sem določeno dozo motivacije, mogoče malo drugačno postavitev kot po navadi in veliko željo. To je zelo dobro izhodišče za nadaljnje delo. Agresivnost je poleg discipline in odgovornosti ena izmed poti, ki nas vodi do dobrih rezultatov. To so igralci pokazali tudi na zadnji tekmi.

Kaj sami prinašate slovenski reprezentanci, kako bi se ocenili?
Vsak prihod novega člena, ali igralca ali selektorja, mora za sabo povleči tudi neke novosti. Mislim, da lahko prinesem neko dodano vrednost, predvsem pri standardnih situacijah, ki sem jih v zadnjih dveh letih natančno preučeval in jim posvetil maksimalno pozornost za vse analize, ki sem jih naredil. To je mogoče eden od segmentov, od katerega si veliko obetam.

Kakšna bo igra reprezentance pod vašim vodstvom?
Tej ekipi ne manjka veliko stvari, saj so temelji dobro postavljeni. Selektor Kek je zelo dobro vkomponiral neko zdravo jedro, mogoče manjkajo samo malenkosti, kakšen drug prijem, mogoče osvežitev. Težko je še povedati kaj konkretnega. Potrudil se bom vnesti nekaj tega, kar me je odlikovalo v vseh teh letih, ko sem bil še klubski trener.

Boste gojili napadalno igro?
Nogomet je sestavljen iz napada, obrambe in tudi obdobja, ko žoga stoji. Če lahko vse to dvignemo na višji nivo oziroma če povežemo vse med sabo, potem smo na dobri poti. Napadalna igra brez obrambe je nesmiselna in obratno. Prizadeval si bom, da bom poskušal združiti vse te elemente na najvišjo mogočo raven.

Kaj želite doseči z reprezentanco, kakšni so izzivi v naslednjih letih?
Cilj je dokaj visoko postavljen, kar je tudi prav. Vsi, ki smo športniki, si želimo zmagovati in biti čim višje. Mikavnost SP-ja v Braziliji je še večji magnet za vse nas. Treba bo veliko truda in discipline, da pridemo do tja. Nogomet je tako napredoval, da dejansko ni več reprezentance, ki jo lahko z lahkoto premagaš. Na drugi strani pa tudi ni tekmeca, ki ga ti sam ne moreš premagati. Ta trenutek so le tri, štiri izjeme, na srečo pa niso v naši skupini.

Predsednik Čeferin je pred časom dejal, da je uvrstitev na SP nuja. Kako čutite ta pritisk?
Za zdaj ga ne čutim in tudi ni potrebe, da bi ga čutil. Tudi moja želja je, da se uvrstimo na svetovno prvenstvo, tudi zaradi tega, ker bo potekalo v takšni deželi nogometa, kot je Brazilija. Naredili bomo vse, da se temu cilju približamo oziroma ga izpolnimo. Ne bo lahko, potrebna bo maksimalna zbranost in maksimalno podrejanje vsem pravilom, ki jih bomo postavili. Upam, da imajo igralci enako dozo motivacije, kot jo imam sam. V principu sem zelo dosleden človek, tudi malo čudaški. Po svojih najboljših močeh se bom potrudil, da poskušamo nadaljevati te poti, ki so jih naredili moji predhodniki, vključno z Matjažem in Srečkom Katancem. Vsak je dal nek svoj pogled na nogomet. To želim storiti tudi jaz in upam, da bo prišlo do dobrih rezultatov, zaradi katerih bi bili lahko vsi veseli.

Koliko vam bo delovanje kot pomočnika selektorja Združenih arabskih emiratov pomagalo pri vodenju slovenske reprezentance?
Gotovo je to dodatna izkušnja, saj se delo v reprezentanci bistveno razlikuje od dela v klubu, ki sem ga poznal do odhoda v ZAE. Takrat, ko sem odšel, nisem točno vedel, na kakšen način pristopiti k temu delu, zdaj imam ogromno informacij. Drugačen je sistem treniranja, tako da mi je sodelovanje s Srečkom Katancem bistveno pomagalo pri dojemanju dela v nacionalni selekciji. Katanec je človek, ki mu dolgujem neizmerno zahvalo za to izkušnjo, ki sem jo dobil. Od njega sem se tudi veliko naučil. Na Bližnji vzhod sem odšel zaradi negativne celjske izkušnje in predvsem zaradi zdravstvenega stanja, da se umirim in pogledam na te stvari z distance in napolnim sebe z novimi izkušnjami.

Ste v času, ko ste bili v ZAE-ju, izgubili stik s slovenskim nogometom?
Stika nisem izgubil, vsaj kar se tiče teoretičnega dela, mogoče praktičnega. Delo na Bližnjem vzhodu zahteva namreč popolnoma drugačen pristop, imeli smo opravka s popolnoma drugačnim sistemom treniranja in z drugačnim tipom igralcev. Sem pa lahko spremljal vse lige in dogajanje drugod tudi iz Emiratov.

Ste že razmišljali o najožjih sodelavcih?
Ne, vse skupaj je šlo dokaj na hitro, o tem bom začel razmišljati jutri oziroma že danes. Imam nekaj imen, s katerimi bom gotovo stopil v stik in se konkretno pogovoril.

Boste morda pri iskanju sodelavcev pogledovali tudi proti ljudem, ki jih je ob sebi imel Matjaž Kek?
Absolutno, zakaj ne. Z vsemi se bom pogovoril, tudi z Matjažem, njegove informacije so lahko le koristne, tudi kar se tiče trenerskega kadra. Konec koncev imajo tudi oni svoje pogodbe, ki jih morajo oddelati. Kolikor mi je znano, ni prekinjena z nikomer drugim.

Tekma proti ZDA bo že čez tri tedne. Kaj bo najpomembneje, da se čim bolje pripravite na to tekmo?
Pomembno bo, da se na prvem zboru vsi nekako začutimo, da pridemo do trenutka, da si vsi želimo isto in da imamo neko brezmejno zaupanje med seboj, saj je to osnova, da lahko delujemo normalno. Časa za kaj več je premalo, da bi mogoče lahko govorili tudi o spremembah sistema, korenitih spremembah igralskega kadra, kakšnih novih prijemih. Posvetil bom maksimalno pozornost določenim segmentom igre, gotovo pa nekih revolucionarnih zadev v tako kratkem času ne moremo pričakovati. Tekma je dokaj zahtevna, zato se ne bomo spuščali v neke eksperimente. Bodo pa priprave potekale zelo intenzivno, vsaj z moje strani. Imam srečo, da sem zadnje tri mesece v Dubaju sodeloval s prvim pomočnikom trenerja ameriške reprezentance Boba Bradleyja. Gotovo se bom obrnil nanj, kar se tiče konkretnih informacij iz ameriškega tabora.

Torej je vsaj za zdaj mogoče pričakovati podobno zasedbo Slovenije?
Mislim, da korenitih sprememb ne bo, gotovo pa bo nekaj novosti. Sama tekma pa bo pokazala določene stvari. Na srečo je prijateljska in je na njej dovoljeno, če se ne motim, šest menjav.

Pričakujete kakšne težave na relaciji Maribor-Ljubljana, ki se omenjajo tudi v zvezi z reprezentanco?
Upam, da teh težav ne bo. Zavzemal se bom, da do teh parcelizacij ne pride. Zdaj smo vsi pod isto zastavo in istim grbom. Nesmiselno je razglabljati in delati dodatne razdore na teh relacijah. Sicer ne vem, kako so globoki, ker sem se šele pred kratkim vrnil nazaj, ampak, kot sem že rekel, vsi se borimo za isti cilj, ne glede na to, v katerem kraju se igra in od kod igralci prihajajo.