V soboto se bo začela Dirka po Španiji, na kateri bo nastopilo pet Slovencev. Za visoko skupno uvrstitev se bosta borila Primož Roglič in Tadej Pogačar, medtem ko bo Luka Mezgec poskušal dobiti kakšno razgibano etapo z ne prestrmimi klanci. Po napornem prvem delu sezone je zablestel v poletnih mesecih in predvsem na Dirki po Poljski z dvema etapnima zmagama dokazal, da ima v nogah dovolj moči, da se lahko meri z najboljšimi.

Čeprav ste bili julija že tri tedne v Livignu na višini, ste se zadnji teden spet pripravljali tam. Zakaj?
Da sem spet na višini in da se brez motečih dejavnikov res posvetim le pripravam na Vuelto. Doma je prevroče, mika te, da bi skočil na morje, v tujini pa si nekako izoliran. Odlično je bilo, tri dni sem počival, nato opravil nekaj treningov na gorskem kolesu, intervale na specialki in podobno.

Klasičnih šprintov bo na Dirki po Španiji malo in verjetno ste tudi zato formo dodatno brusili na klancih ...
Res je, pogosto je pred ciljem kakšen klanec. Če je etapa težja in sem dobro pripravljen, so tisti tipični šprinterji v finišu počasnejši in sem potem bolj izenačen z njimi.

Kot recimo ob tisti drugi vaši etapni zmagi na Dirki po Poljski?
Ja, zadnja dva kilometra in pol sta bila naporna in ko se je začel pravi šprint, so bili nekateri že popolnoma izmučeni.

Sorodna novica Mezgec suvereno dobil šprint v Katovicah!

Je bil pa nepozaben vaš šprint v drugi etapi, ko ste v Katovicah veličastno opravili z vso elito. Ste imeli posebne zobnike, glede na to, da je šprint navzdol?
Ker je na Dirki po Poljski vedno vsaj en cilj etape tam, smo vedeli, da bo treba imeti spredaj največji zobnik. Normalno imam 53 ali 54, tokrat sem imel prenosa 56, nekateri celo 59. S 54 namreč ne moreš ničesar narediti. Vsekakor so mi pomagale tudi izkušnje iz prejšnjih let, dobro sem vedel, kakšen položaj moram imeti pred šprintom, in res mi je uspelo.

Je bil res to najhitrejši šprint do zdaj?
Drži, najhitrejši v zgodovini World Toura. Izmerili so mi 82 km/h.

Ste dobili kakšno dodatno nagrado?
Sem, v zlotih, naneslo je okrog 1.500 evrov. Najprej sploh nisem vedel, za kaj gre, pisalo je v poljskem jeziku in nisem razumel. Potem so mi drugi povedali, da sem dobil denarno nagrado.

Sorodna novica Mezgec s sijajnim šprintom do druge etapne zmage!

Vas je kaj presenetilo, da ste lahko tako hitri? V tej konkurenci in v teh okoliščinah vendarle niste bili prvi favorit za zmago ...
Res je, da nimam takšne absolutne moči kot nekateri drugi šprinterji, zato moram izkoristiti vse druge dejavnike. Nekaj so absolutni vati, ki jih razviješ v šprintu, drugo pa je, kako jih znaš uporabiti. Če jih znaš, si lahko tudi hiter. Caleb Ewan je na primer močan in hiter, Kristoff in Groenevegen sta predvsem močna. Pred leti, ko je bil Kristoff še v najboljši formi, pa je vedno lahko iz katerega koli položaja prišel do etapne zmage.

Predvsem Ewana dobro poznate. Letos je dobil tri šprinte na Touru. Kakšen šprinter je?
Dolgo sva bila skupaj in vem, da lahko obrne tudi 200 vatov manj od drugih, pa jih bo prehitel. Na Touru ni zmagoval iz "leadouta", ampak iz ozadja. Druge je izkoristil za zavetrje.

Saj to je pri šprintu najbrž najpomembneje. Čim dlje se skrivati v zavetrju in pravočasno odšprintati na polno ...
Da, če si v odlični formi, sicer veš, da si lahko dlje časa na vetru, če pa si slabši, moraš biti čim dlje v mehurčku, kot pravimo, da imaš na vseh straneh ob sebi kolesarje. Potem moraš samo še v zadnjih sekundah šprintati na polno. Je pa vedno tveganje, da ostaneš zaprt. To se meni zgodi pogosto. Poskušam biti čim dlje v tem mehurčku in čakam ... Gre za igro na vse ali nič. Lahko bi v zaključku vozil tudi na vetru in bil v na videz odličnem položaju, a bi potem vedno končal le drugi ali tretji. Če tvegaš in si do zadnjih 180 metrov v mehurčku, lahko ob nekaj sreče zmagaš, to pa edino šteje. Bolje biti 19-krat petnajsti in potem enkrat zmagati, kot da si 20-krat drugi ali tretji.

Zato tudi nehate obračati pedale, če uvidite, da možnosti za zmago ni ...
Seveda. Saj na začetku kariere se ti še zdi v redu, če si kdaj tretji, ampak potem vidiš, da to ne pomeni nič in da je bolje, če varčuješ z energijo. Šprinter v tem primeru tudi psihično manj trpi, kot da bi dal vse od sebe in bi bil tretji, saj imaš potem ves čas v glavi, da je bil nekdo močnejši.

Na EP-ju ste na cestni dirki ciljali na medaljo, vendar se ni izšlo, čeprav ste dobro dirkali in bili osmi. Vas je morda Dirka po Poljski preveč utrudila, bi morali odstopiti že prej, ne šele v predzadnji etapi?
Niti ne, saj sem imel dva dneva počitka. Je pa res, da je bil profil dirke EP-ja specifičen in bi morda še kakšen dan več počitka prišel prav, čeprav ni rečeno, da bi bil s tem višje uvrščen. Bilo je veliko sprememb ritma, kot kakšen kriterij. S svojim izidom nisem prav zadovoljen, sem pa z načinom dirkanja in z borbo.

V soboto se začenja Dirka po Španiji, vaš edini letošnji Grand Tour. Ste obdržali formo iz Poljske?
Težko rečem. Bil sem na višini, kjer je tako, da se prve dni bolj slabo počutiš. Utrujen si, pulz je visok. Nisem pretiraval s treningi. Predvsem sem se hotel spočiti. Najslabše bi bilo, da bi hotel trenirati preveč. Vuelta je dolga dirka, čeprav je res, da jo je od vseh treh Grand Tourov najlažje končati. Bolje je, da nekaj uvodnih etap trpim in se mi potem odpre, kot pa da bi v Španijo prišel preutrujen in bi bil po prvem tednu mrtev. Skratka, na pripravah sem lovil neko ravnotežje med treningi in počitkom. Upam, da bom v takšni formi, kot sem bil na Poljskem, gotovo pa bom lahko dober pomočnik.

Kapetan bo Esteban Chaves. Kako visoko lahko poseže v skupnem seštevku?
Kar sva se slišala, je super pripravljen, je na optimalni teži. Še letos na Giru je bil 5 kg pretežek, pa je vseeno dobro dirkal. Pričakujem, da se bo boril za stopničke. Vročine je vajen, čeprav mislim, da ne bo tako ekstremno kot lani, ko smo bili prvih 12 dni na jugu Španije. Pred Vuelto sem bil na morju in sem mislil, da je bilo v Pulju vroče, a vseeno me je vročina zdelala. Letos sicer začnemo v okolici Alicanteja, kmalu pa pridemo v Andoro, kjer je lahko tudi mraz.

Imate raje hlad kot vročino?
To se še sam sprašujem. Ko me zebe, imam raje, da je vroče, ko je vroče, pa, da bi bil mraz.

Kako se hladite in kaj se dogaja s telesom ob hudi vročini?
Nekateri strokovnjaki vročino enačijo z dirkanjem na visoki nadmorski višini. Gledaš vatmetre. Ko treniraš doma, imaš pri 300 vatih toliko in toliko pulza, na dirki pa ob inako vatih 20 pulza več, čeprav si prepričan, da si super pripravljen. Če se ne zavedaš, da je to zaradi vročine, lahko že zaženeš paniko. Kaj naredim? Mrzla pijača po eni strani je ok, a vprašanje, koliko prenese želodec. Nekateri dobijo drisko. Jaz si dam led za vrat ali na zapestje, pa rokavice si polivam z mrzlo vodo.

To bo vaša tretja Vuelta. Ste že kaj vznemirjeni, lačni nove zmage, potem ko ste na Poljskem opozorili nase?
Zdaj me bodo na razgibanih etapah šteli med favorite. Na dirko odhajam z drugačno mentaliteto. Prej sem pomagal, dirkal neobremenjeno. Osnovna naloga, za to me tudi plačujejo, je bila, da pripeljem Caleba Ewana ali Mattea Trentina na 200 metrov. Ewana letos ni v naši ekipi, s Trentinom pa sva malo dirkala. Ko sem v drugem delu sezone, od junija, začel sodelovati v šprintih, sem z vsako dirko bolj dobil nazaj tisti občutek, ki sem ga z leti že pozabil. Prej sem imel adrenalin od 3 km do 0,5 km pred ciljem, zdaj imam adrenalin le zadnji kilometer. Potrebuješ nekaj časa, da preklopiš. Zdaj vidim da lahko zmagujem, imam zdravo tremo, grem tudi prek sebe, dodam tisti odstotek več, kar je v profesionalnem športu veliko. Upam le, da bom imel isto mentaliteto kot na Poljskem, ko sem bil prej tri tedne na višini in sem shujšal za dva kilograma, kar ni lahko, saj sem že na robu.

Leta 2015 ste delali za Degenkolba, lani za Trentina, letos boste v šprinterskih etapah prvi adut svoje ekipe. Bo veliko priložnosti?
Vprašanje. Če bo Chaves v skupnem seštevku visoko ali če bo dobil rdečo majico, se moje moštvo ne bo podrejalo meni za etapno zmago. Tudi sam raje vidim, da Chaves na koncu zmaga, kot pa da jaz dobim kakšno etapo. Kot profesionalec moraš to sprejeti. Vsaj za osem etap sicer pričakujem, da bo beg prišel do konca. To mi ni všeč. V beg nisem šel skoraj nikoli, ker mi niti ni bilo treba. Na Vuelti je tako, da etapna zmaga le ni toliko pomembna kot na Touru in šprinterske ekipe ne bodo vlekle dan za dnem, da bi svojim šprinterjem ponudile priložnost za zmago. Morda bodo pri UAE-ju delali le za Fernanda Gavirio, če se seveda Tadej Pogačar ne bo boril za zmagovalni oder. In tudi če bi bil jaz med ubežniki, se na koncu razlika med šprinterjem in hitrim kolesarjem zabriše. Če bi se morala po 170 km bega z Mohoričem pomeriti za etapno zmago, bi imela precej enake možnosti.

Primož Roglič je na stavnicah prvi favorit. Kaj pričakujete od njega?
Giro ga je utrudil, ampak imel je dovolj časa, da je prišel k sebi. Rojstvo otroka bi moralo tudi pozitivno vplivati. Pričakujem, da bo na zmagovalnem odru. Z ekipo, kot jo ima, se ne bi čudil, če bi bil že po prvi etapi, ekipnem kronometru, v rdeči majici, potem pa bo seveda vse odvisno od taktike. Za našo ekipo sem prepričan, da bi se takoj naslednji dan znebili rdeče majice. Vsa ekipa mora namreč ves dan delati na vetru, če želiš ubraniti majico. Pomemben je tudi psihološki učinek: če ob malo slabšem dnevu izgubiš majico, energija in morala v ekipi tako padeta, da to lahko pusti posledice tudi na liderju.

Kmalu po koncu španskega kroga sledi svetovno prvenstvo v Angliji. Vam trasa ustreza?
Če Vuelto končaš v dobrem stanju, si lahko dober tudi na svetovnem prvenstvu. Kot sem govoril z Andrejem Hauptmanom (slovenskim selektorjem, op. a.), bi bila lahko Matej Mohorič in jaz kapetana, potem pa bomo po 200 kilometrih videli, kako in kaj.