Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.6 od 16 glasov Ocenite to novico!
Razminiranje v Afganistanu
Afganistan si je kot rok za očiščenje države od min in drugih eksplozivnih naprav zadal leto 2023, a glede na nadaljevanje spopadov in vse manjše financiranje razminiranja je vprašanje, ali jim bo to uspelo. Na fotografiji razminiranje v vasi Tangi Sajidan v provinci Kabul, Afganistan, 2017. Foto: Arne Hodalič
Mohamed Šafik Josufi
Šafik Josufi opozarja na pomanjkanje sredstev za razminiranje v skladu z načrtom. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
       Manj žrtev imamo zaradi protipehotnih in protioklepnih min iz obdobja pred letom 2001. Več civilnih žrtev namreč povzročijo improvizirane eksplozivne naprave in eksplozivni ostanki vojn, ki so večinoma posledica spopadov po letu 2001.       
Žrtev min
Večina civilnih žrtev min v Afganistanu je otrok, zato je poudarek na njihovem ozaveščanju v šolah in prek medijev. Šafik Josufi pa pojasnjuje, da so številni otroci zaradi revščine prisiljeni v tvegane dejavnosti, recimo nabiranje odpadnega železa, med katerim se skrivajo tudi eksplozivne naprave. Foto: EPA
       Afganistan se spopada z revščino. Ljudje, še posebej otroci, se zaradi ekonomskih težav zavestno spuščajo v tvegane dejavnosti. Tako recimo z namenom prodaje zbirajo odpadno železo, med katerim so tudi eksplozivne naprave, ki jih lahko ubijejo ali poškodujejo.       
Mohamed Šafik Josufi
Šafik Josuf pojasnjuje, da mine in druge eksplozivne naprave močno psihološko vplivajo na ljudi, ki živijo na kontaminiranih območjih. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Afganistan
Afganistan je odvisen od kmetijstva, ki mu mine zelo škodujejo. Omejena možnost obdelovanja zemlje močno škoduje lokalnim skupnostim. Foto: EPA
       Imamo 10-letni operativni načrt za čiščenje zapuščinskega onesnaženja. Za vsako leto delovanja do leta 2023 potrebujemo 70 milijonov dolarjev, zdaj pa prejemamo le pol toliko.       

Dodaj v

Afganistan: Mine ubijajo in pohabljajo ter zavirajo gospodarski razvoj

Intervju o problematiki min v Afganistanu
19. november 2017 ob 06:28
Ljubljana - MMC RTV SLO

Afganistan se želi do leta 2023 znebiti min in drugih eksplozivnih naprav, ali mu bo to uspelo, pa je odvisno predvsem od donacij, je za MMC opozoril vodja afganistanskega Direktorata za koordinacijo protiminskega delovanja Mohamed Šafik Josufi. Država se ob tem spopada z dekontaminacijo nekaterih območij.

Afganistan se kot žrtev apetitov številnih svetovnih sil in njihovih zaveznikov in notranjih konfliktov spopada s hudimi posledicami vojn, med katerimi je tudi onesnaženje z minami. Vsak mesec povzročijo okoli 180 žrtev, od katerih jih okoli 30 odstotkov umre. Med žrtvami je največ civilistov, med njimi večino predstavljajo otroci. Čeprav v državi še vedno poteka čiščenje min iz časov sovjetske zasedbe Afganistana med letoma 1979 in 1989, pa je žrtev te t. i. zapuščinskega onesnaženja zelo majhno v primerjavi s številom žrtev zaradi min in drugih eksplozivnih naprav po ameriškem napadu na Afganistan leta 2001.

Zaradi še trajajočih spopadov se določena območja spet kontaminirajo, kar bo podaljšalo čas, ki bo potreben za razminiranje, ta pa bo, kot opozarja sogovornik, odvisen tudi od mednarodnih donacij. Te so se po letu 2001 sicer močno povečale, a se v zadnjih letih zmanjšujejo. Dodatno težavo predstavlja revščina, zaradi katere so številni ljudje prisiljeni v dejavnosti, pri katerih tvegajo, da jih mine in druge eksplozivne naprave ubijejo ali pohabijo.

Afganistan ostaja med najbolj kontaminiranimi državami z minami in drugimi eksplozivnimi napravami na svetu, na samem vrhu pa je po številu njihovih civilnih žrtev, ki se, kot poudarja sogovornik, žal še povečuje.


V Afganistanu vojne potekajo zadnjih 40 let, pri čemer ima vsaka svojo smrtonosno zapuščino, tudi v obliki min. Kje je torej Afganistan danes, ko govorimo o tem vprašanju?
Stopnjo onesnaženja z minami smo klasificirali v dve kategoriji. Ena je t. i. zapuščinsko onesnaženje, ki se nanaša na območja, kontaminirana pred letom 2001, druga pa je onesnaženje po tem letu. Ko govorimo o zapuščinskem onesnaženju, na katero se nanaša konvencija iz Ottawe o protipehotnih minah (Konvencija o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju iz leta 1997, op. a.), lahko rečem, da smo opravili 79 odstotkov dela. Do leta 2023 moramo tako očistiti še 577 kvadratnih kilometrov v 1.600 različnih skupnostih. Glede onesnaženja po letu 2001 in v še trajajočih spopadih pa ne govorimo o protipehotnih minah, temveč o t. i. eksplozivnih ostankih vojne in improviziranih eksplozivnih napravah, ki se aktivirajo s pritiskom, ki pa jih vseeno uvrščamo med protipehotne mine. Glede na našo raziskavo na območjih spopadov po letu 2001 je v sedmih afganistanskih provincah z različnimi vrstami eksplozivnih ostankov vojn in improviziranih eksplozivnih naprav kontaminiranih 450 kvadratnih kilometrov. Če k temu dodamo še območja, kontaminirana pred letom 2001, je kontaminiranih več kot 1.000 kvadratnih kilometrov.

Obstajajo kakšne razlike v nevarnosti, ki jo predstavljajo mine in druge eksplozivne naprave iz obdobja pred letom 2001 in po njem?
Vse tovrstne naprave so nevarne, neodvisno od časa namestitve, a njihov učinek je različen. Število civilnih žrtev zaradi teh naprav je različno. Tako imamo manj žrtev zaradi protipehotnih in protioklepnih min iz obdobja pred letom 2001. Več civilnih žrtev namreč povzročijo improvizirane eksplozivne naprave in eksplozivni ostanki vojn, ki so večinoma posledica spopadov po letu 2001. V zadnjih šestih mesecih je bilo v povprečju vsak mesec okoli 180 civilnih žrtev. Od tega jih 55 odstotkov povzročijo naprave, ki se aktivirajo s pritiskom, 45 odstotkov pa eksplozivni ostanki vojn. Od tega jih le pet odstotkov povzročijo zapuščinske protipehotne in protioklepne mine. Kot pa sem že dejal, improvizirane eksplozivne naprave, ki se aktivirajo s pritiskom, po definiciji spadajo v kategorijo protipehotnih min in jih je treba povezati s konvencijo iz Ottawe. Odstraniti jih moramo čim prej, naš cilj pa je, da to storimo do leta 2023.

Žrtve min so večinoma civilisti, med njimi so tudi številni otroci. Kako se spoprijemate s tem? Ali so otroci dovolj poučeni o nevarnostih min?
Otroci predstavljajo večino žrtev med civilisti. Na tem področju izvajamo več dejavnosti, ki se dopolnjujejo. Na eni strani izvajamo čiščenje min, s čimer odstranjujemo nevarnost, na drugi pa ozaveščamo in poučujemo o tveganjih. Od začetka izvajanja programa na področju min v Afganistanu leta 1989 je bilo ozaveščanja o minah deležnih več kot 20 milijonov ljudi. A v čem je težava oziroma izziv? Afganistan se spopada z revščino. Ljudje, še posebej otroci, se zaradi ekonomskih težav zavestno spuščajo v tvegane dejavnosti. Tako recimo z namenom prodaje zbirajo odpadno železo, med katerim so tudi eksplozivne naprave, ki jih lahko ubijejo ali poškodujejo. Zato med drugim sodelujemo z ministrstvom za izobraževanje, ki je v učni program oziroma v učbenike vključilo tudi ozaveščanje o nevarnosti min. Ob tem pa ozaveščamo tudi prek lokalnih radijskih in televizijskih postaj. Kljub vsemu temu pa ima zaradi razlogov, ki sem jih prej omenil, Afganistan med prizadetimi državami najvišje število civilnih žrtev min, ki se žal še povečuje. Boji se namreč nadaljujejo, območja so vse bolj kontaminirana, protivladne sile pa improvizirane eksplozivne naprave uporabljajo nediskriminatorno.

Mine tako ne predstavljajo le fizične nevarnosti za ljudi, ampak povzročajo tudi gospodarsko škodo, saj ljudje zaradi njih ne morejo obdelovati svoje zemlje. Kako velika je ta težava in kako mine vplivajo na vsakodnevno življenje prebivalcev Afganistana?
Mine in druge eksplozivne naprave poleg tega, da predstavljajo tveganje za ljudi, tudi ovirajo gospodarski razvoj. Afganistan je odvisen predvsem od kmetijstva. Če so na obdelovalni zemlji mine, ta ni uporabna, to pa pomeni velik udarec za skupnosti. Pol leta po tem, ko se neko območje očisti min, ga naši ljudje obiščejo, da ugotovijo, kako pozitivno je bilo protiminsko delovanje za življenje tam živečih ljudi. Na podlagi te in drugih dejavnosti določamo svoje prioritete in načrtovanje. Zbiramo podatke o stopnji koristnosti, o tem, ali se zemlja uporablja za dejavnosti, ki jim je namenjena, pogovarjamo se s prebivalci, o nadaljnjih dejavnostih pa se odločamo na osnovi rezultatov.

Težava min je tudi v tem, da ni potrebno, da eksplodirajo, da škodujejo ljudem. Že s samim obstojem v ljudeh vzbujajo strah. Kako ta strah vpliva na ljudi, ki živijo na območjih z minami?
Tako je, na prebivalce poleg spopadov in negotovosti psihično vplivajo tudi mine in druge eksplozivne naprave. Če družina živi 1.000 metrov od minskega polja, je ves čas zaskrbljena. Ko gredo otroci ven, da bi se igrali ali počeli kar koli drugega, se starši do njihove vrnitve počutijo zelo nelagodno.

Omenili ste odgovornost protivladnih sil za veliko improviziranih eksplozivnih naprav. So te sile edine odgovorne za uporabo eksplozivnih naprav?
Improvizirane eksplozivne naprave uporabljajo protivladne sile. Gre za doma narejene naprave. A kjer koli potekajo spopadi, ostane del neeksplodiranih eksplozivnih naprav, tako da sta lahko odgovorni obe strani. Ko je Sovjetska zveza zasedla Afganistan leta 1979, je začela postavljati protipehotne in protioklepne mine, zaradi bojev z uporniki pa so bila številna območja kontaminirana z različnimi tipi eksplozivnih ostankov vojn in kasetnim strelivom. To je še vedno prisotno iz časov sovjetske zasedbe, pa tudi obdobja po letu 2001. V bombardiranju se je namreč uporabljalo tudi kasetno strelivo, ki pa je zelo občutljivo in nevarno za lokalne prebivalce. Ameriško zunanje ministrstvo bo financiralo dvoletni projekt odstranjevanja kasetnega streliva, v okviru katerega bomo povsem očistili sedem kvadratnih kilometrov v štirih provincah. Tako bomo lahko Afganistan razglasili za državo povsem brez ostankov kasetnega streliva, s čimer bo država izpolnila svojo dolžnost v skladu s 4. členom konvencije o kasetnem strelivu.

Je bilo to strelivo uporabljeno pred letom 2001 ali po njem?
Obakrat.

Kdo ga je uporabljal po letu 2001?
Uporabljale so ga mednarodne koalicijske sile, po potrjenih podatkih sicer do leta 2008. Po tem letu pa ni podatkov o uporabi kasetnega streliva, kar pomeni, da ga koalicijske sile ne uporabljajo več.

Leto 2001 ste izpostavili kot prelomnico, ko govorimo o uporabi min. Bi bil Afganistan do danes prost min, če tistega leta ne bi bilo napada in zasedbe države?
To je odvisno od več dejavnikov. Eden je financiranje. Program čiščenja min v Afganistanu je večinoma odvisen od mednarodnih donacij. Po letu 2001 so te donacije močno narasle. Ta denar bi nam lahko pomagal očistiti večino območij z zapuščinskim onesnaženjem. Po eni strani tako lahko rečemo, da nam je bilo leto 2001 z vidika donacij v pomoč, po drugi pa so bila nekatera območja dodatno kontaminirana. Tudi to je dejstvo, ki ga ne moremo zanemariti.

S kakšnimi težavami se spopadate v procesu čiščenja min? Ena so gotovo slabe varnostne razmere. Kaj pa naravni pojavi, kot so zemeljski plazovi in deževje, ki raznašajo mine in jih premikajo z enega območja na drugega?
Premiki min zaradi vode po deževju ali sneženju ne vplivajo v veliki meri na operacije čiščenja. Takšnih primerov je bilo malo. Velik izziv pa je varnost, ki je ključna za naše delo. Kjer koli potekajo spopadi, to seveda močno vpliva na razminiranje. Tudi sneg omejuje delo, saj na zasneženih območjih ne moremo uporabljati detektorjev kovin in psov. Zato delo prilagodimo tako, da delujemo poleti na nekaterih območjih, pozimi pa na tistih, kjer ne sneži in ni veliko padavin. To smo v veliki meri obvladali, glavni težavi pa sta negotove razmere in pomanjkanje sredstev.

Je glede na pomanjkanje sredstev in nadaljevanje spopadov, za katere se zdi, da v bližnji prihodnosti ne bodo prenehali, cilj, da bo Afganistan do leta 2023 očiščen min, uresničljiv?
To je odvisno od količine sredstev, ki jih bomo prejeli. Kot sem dejal, smo večinoma odvisni od mednarodnih donacij, od leta 2012 pa se te zmanjšujejo. Imamo 10-letni operativni načrt za čiščenje zapuščinskega onesnaženja. Za vsako leto delovanja do leta 2023 potrebujemo 70 milijonov dolarjev, zdaj pa prejemamo le pol toliko. Rad bi omenil še, da poteka tudi dekontaminacija, in sicer z eksplozivnimi napravami, ki se aktivirajo na pritisk. Ena težava so torej sredstva, drug pa ponovno onesnaženje.

Fotograf Arne Hodalič, ki je nekajkrat obiskal Afganistan, nazadnje septembra letos, je omenil hinavščino zahodnih držav v odnosu do Afganistana. Se z njim strinjate, in če se, kje opažate to hinavščino?
Predstavljam Program za protiminsko delovanje in moje delo je predvsem tehnično. A mednarodna skupnost daje številne donacije za področja razvoja, obnove, šolanja otrok. Tega ne moremo zanemariti. Po letu 2001 so se razmere močno izboljšale na številnih področjih. Življenjski standard ljudi, predvsem v mestih, se je dvignil. Pred letom 2001 smo za čiščenje min od mednarodne skupnosti prejemali največ 20 milijonov dolarjev na leto. Ta znesek pa se je nato močno povečal. Leta 2011 smo tako prejeli 110 milijonov dolarjev. Če odmislimo onesnaženje zaradi trajajočih spopadov, so se prispevki povečali, čeprav smo že pred letom 2014 videli signale o njihovem zmanjševanju. Zdaj položaj glede financiranja ni dober. Za letos smo zaradi manjšega financiranja v prejšnjih letih potrebovali 110 milijonov dolarjev, zagotovili pa smo jih le 38.

Boris Vasev
Prijavi napako
Komentarji
qwatebriga
# 19.11.2017 ob 09:37
Katastrofa je mila beseda za to. Pravo prekletstvo nad ubogim narodom.
KLIPAN
# 19.11.2017 ob 10:14
Afganistan, Irak, Libija, Sirija.......človek bi pričakoval, da ko enkrat "najmočnejša, najbogatejša......"
država na svetu Amerika, te države "osvobodi in demokratizira", da bo tam ena sama sreča, napredek, zadovoljstvo, mir, blagostanje.......
Realnost pa je eno samo trpljenje, zaostalost, 100x slabše kot je bilo prej, brezprihodnost in ruševine.
aristotel
# 19.11.2017 ob 12:08
Mohamed se izogiba komkretnim odgovotom in mocno posplosuje. Rusi so iz te drzave odsli ze pred 1990.
Kekec99
# 19.11.2017 ob 08:44
M8n se ne znebiš tako da jih nekam zakoplješ, to bi jim kdo lahko razložil.
SamoRes
# 19.11.2017 ob 08:51
Ta članek si preberite vsi, posebno pa naša brezjajčna vlada, ki ni podpisnica sporazuma proti jedrskemu orožju.
cairns
# 19.11.2017 ob 20:47
Afganistan: Mine ubijajo in pohabljajo ter zavirajo gospodarski razvoj

Mine ubijajo in pohabljajo, a ne zavirajo gospodarskega razvoja. Tega zavira islam. V času ko so kraljevali talibani ni bilo ne radia, ne tv, ne žensk v šoli, ne žensk v tovarnah ali učiteljic v šolah.
Srednji vek brez možnosti razvoja.
Pigglet
# 19.11.2017 ob 13:02
To ni opravičilo ampak v razmislek... Saj ekonomske sankcije tudi ubijajo in pohabljajo (posredno) ter zavirajo gospodarski razvoj. Zakaj? Aja, ker eni nočejo demokracije, kot si jo mi predstavljamo...
Churchill W.
# 19.11.2017 ob 09:30
@SamoRes
Naša država je med najbolj aktivnimi tako politično kot tudi pri dejanjih pri odstranjevanju min tako da tvoj komentar nima veze z vsebino članka.
Včasih je treba dati priznanje za tisto kar je dobro, ne samo pljuvati čez vse povprek.

Kar pa se tvojega komentarja tiče:
Dokler ga ne podpišejo in se zavežejo k njemu tisti, ki jedersko orožje imajo je povsem nepomembno kakšno stališče ima RS do njega. Naš glas/podpis nebi spremenil popolnoma ničesar.
ishgilliath
# 19.11.2017 ob 14:34
mihajloo

Zgodovina ni ravno tvoja močna stran, ha? Preden so se ZDA neposredno vmešale v Afganistan je ta imel za sabo že dobrih 20 let kaosa, za katerega so pa v prvi vrsti krivi Sovjeti s tem ko so podprli vojaški udar, ki je dejansko uničil progresivni in moderni Afganistan, nato pa še začeli 10+ letno vojno v kateri je Afganistan postal leglo warlordov, islamistov in tujih interesov (tudi ZDA, seveda)...
Pred ameriško invazijo je bila večina Afganistana okupirana s strani Talibanov (Pakistanske tujske legije, bolj ali manj), družbeno stanje je bilo pa vsaj v talibanksih regijah še za par stopenj bolj žalostno, kot je sedaj.
Pa to ne pomeni zdaj, da je bila vloga ZDA v kakršnikoli meri pozitivna, ker brez njihove dvojne igre, ko so podpirali kogarkoli (vključno talibane) ko jim je le to šlo na roko in nikdar niso prekinili vojaške, politične in gospodarske podpore neposrednim zaveznikom Talibanov (SA, Pakistan) Talibani nikdar ne bi dosegli tega kar so.
J@st
# 19.11.2017 ob 11:55
sirus
# 19.11.2017 ob 10:45
Prijavi neprimerno vsebino
KLIPAN

Človek bi pričakoval, da v Sloveniji ne bi bilo prosilcev za azil iz Irana, pa jih je samo v tem letu 40. Le zakaj bežijo in zakaj ne v Rusijo?
----------------------
Kako veš?
V Rusiji so v letu 2017 zabeležili 2.6 milijona le ilegalnih migrantov z Bližnjega vzhoda in Centralne Azije.
Binder Dandet
# 19.11.2017 ob 11:12
Iz neke oddaje v zadnjih letih. V BIH bodo s trenutnim tempom potrebovali 80 let, da pocistijo vse mine. V afganistanu pa dvomim, da bolj orgabizirano te odstranjujejo.
black_barn
# 19.11.2017 ob 09:24
Miham
Americani bodo vse kar je njihovega pocistili!

LOOOOOL - a potem lahko Rusi zradirajo Slovenijo, samo da bodo potem pospravili?
neutrino
# 19.11.2017 ob 13:21
mihajloo, imaš kar prav ja. Sem pogooglal "Afghanistan before after" in lepo kaže, kako so islamski fanatiki telebani v 2 desetletjih iz perspektivne, napredne države naredili eno ogromno razvalino.
oziris.va
# 19.11.2017 ob 09:53
Kolikor vem, je še vedno največ min v BiH. Mogoče pa se je lestvica spremenila.
Miham
# 19.11.2017 ob 08:51
mimogrede:
Mogoče v afganistanu.
V evropi in zda ga pa spodbujajo.

koliko min v afganistanu je bilo proizvedeno na zahodu?

Improvizirane eksplozivne naprave uporabljajo protivladne sile. Gre za doma narejene naprave. A kjer koli potekajo spopadi, ostane del neeksplodiranih eksplozivnih naprav, tako da sta lahko odgovorni obe strani. Ko je Sovjetska zveza zasedla Afganistan leta 1979, je začela postavljati protipehotne in protioklepne mine, zaradi bojev z uporniki pa so bila številna območja kontaminirana z različnimi tipi eksplozivnih ostankov vojn in kasetnim strelivom. To je še vedno prisotno iz časov sovjetske zasedbe, pa tudi obdobja po letu 2001. V bombardiranju se je namreč uporabljalo tudi kasetno strelivo, ki pa je zelo občutljivo in nevarno za lokalne prebivalce. Ameriško zunanje ministrstvo bo financiralo dvoletni projekt odstranjevanja kasetnega streliva, v okviru katerega bomo povsem očistili sedem kvadratnih kilometrov v štirih provincah. Tako bomo lahko Afganistan razglasili za državo povsem brez ostankov kasetnega streliva, s čimer bo država izpolnila svojo dolžnost v skladu s 4. členom konvencije o kasetnem strelivu.
Americani bodo vse kar je njihovega pocistili!

ampak seveda je moderno za VSE na tem svetu kriviti Zahod!

samo za blagostanje, civilizacijo, napredek znanosti, medicine, in sploh vseh podrocij zivljenja ne...


sem zato da se vse zahodne sile umaknejo iz afganistana!

seveda, lahko recete da sem egoist, in da se bo afganistan povrnil v talibansko obdobje, ko so vse zenske morale nositi burqe, nic solanja za zenske, razstreljevali so tisocletja stare predmuslimanske kipe bude...
ampak to je pac njihova kultura, naj jo imajo ce hocejo,

mi pa svojo!


saj smo enakovredni kajne? potem so oni enako sposobni in odgovorni kot mi...
mihajloo
# 19.11.2017 ob 10:48
To je tko k ti ZDA prpelje demokracijo.

Vnesite "Afghanistan before after" v google. Isto za Libijo, itd...
direndaj
# 19.11.2017 ob 10:26

boboman
mi mamo do prvih min 300km voznje


Žal ne drži. Od slovenske meje je do prvih min samo par km.
foxhunt
# 24.11.2017 ob 08:58
ne vem kaksen bi naj bil gospodarski razvoj sredi kamnite puscave in hribov, kjer ni drugega kot kamen in pesek. glej prvo sliko.
Butale.press
# 21.11.2017 ob 18:00
Mogoče bi se malo razpisali, kje so te mine proizvedene in kako je to mogoče.....
REsnica
# 21.11.2017 ob 09:10
po uporabi WCja si tudi vojni dobičkarji in njihovi politični prijatelji obrišejo tazadnjo. Očitno si jo po umazem poslu ne.
biloo
# 20.11.2017 ob 14:03
"Afganistan se kot žrtev apetitov številnih svetovnih sil in njihovih zaveznikov..."
tole vse pove kako so amerika in zahod (EU) umazani!
enake žrtve so bile Libija, Sirija, Irak...
direndaj
# 19.11.2017 ob 10:06
Takole ne bo šlo:

vnk
# 19.11.2017 ob 10:27
Fotograf Arne Hodalič, ki je nekajkrat obiskal Afganistan, nazadnje septembra letos, je omenil hinavščino zahodnih držav v odnosu do Afganistana. Se z njim strinjate, in če se, kje opažate to hinavščino?

To mi je smešno, na RTVju vedno izbirate citate nekoga, kar bi najraje sami rekli. Samo ti šmorn, ko vam sogovorec ne daje pravih odgovorov. Res mi je fascinantno, da se takšni intervjuji dajo Vasevu, ki ima resne probleme do zahoda in je daleč od nevtralnega novinarja.
boboman
# 19.11.2017 ob 10:18
Afganistan = kolateralna skoda hladne vojne, vsej vsi vemo kaj so bili vzroki in kdo so krivci. Taksneli clanki se naj prodajajo po Ruskih in ZDA novinarskih portalih (aja ne gre njim perejo mozgane s tem kako je bilo to oborozevanje tam kljucno...), zakaj bi se mogli mi s tem vznemirjat? mi mamo do prvih min 300km voznje in ne 3 casovne pasove....pa vseeno ne vidimo clanke za s pobudo ociscenja Bosne ali HR/RS meje iz vojne ki smo jo neposredno zaneteli MI? Samorefleksija je ze prevec, samo zgrazanje nad drugimi....in politicno motivirani clanki...
Rtvrtv
# 19.11.2017 ob 08:06
Mogoče v afganistanu.
V evropi in zda ga pa spodbujajo.
vnk
# 19.11.2017 ob 10:31
Afganistan, Irak, Libija, Sirija.......človek bi pričakoval, da ko enkrat "najmočnejša, najbogatejša......"
država na svetu Amerika, te države "osvobodi in demokratizira", da bo tam ena sama sreča, napredek, zadovoljstvo, mir, blagostanje.......
Realnost pa je eno samo trpljenje, zaostalost, 100x slabše kot je bilo prej, brezprihodnost in ruševine.


Ma, a ti veš sploh kaj pišeš? V Siriji in Libiji sta se začeli državljanski vojni, v Afganistanu so bili talibani (ne ravno gonilo napredka), v Iraku ... hja, očitno kar praviš je, da na Bližnjem Vzhodu rabijo diktatorja, da je mir. Mislim pa, da je tudi počasi Američane izučilo, da če odstranijo diktatorja, ne bo kar mir in blaginja. Definitivno niso nedolžni in nosijo svoj del odgovornosti za trenutno stanje, ampak to kar ti pišeš je pač bedarija.
sirus
# 19.11.2017 ob 10:45
KLIPAN

Človek bi pričakoval, da v Sloveniji ne bi bilo prosilcev za azil iz Irana, pa jih je samo v tem letu 40. Le zakaj bežijo in zakaj ne v Rusijo?
Kazalo