Južni Sudanec, odet v barve zastave najmlajše države na svetu. Foto: EPA
Južni Sudanec, odet v barve zastave najmlajše države na svetu. Foto: EPA
Južni Sudan
Predsednik Južnega Sudana, Salva Kiir. Foto: EPA

Zaradi dolgoletne vojne je treba večino infrastrukture, kot so ceste in oskrba z vodo, šele zgraditi. Ob notranjih konfliktih se spopada tudi z grožnjo humanitarne katastrofe in je na robu vojne s Sudanom.

Južni Sudan je 9. julija lani na podlagi skoraj soglasne podpore na referendumu razglasil samostojnost po desetletjih državljanske vojne s Kartumom, ki je zahtevala več kot dva milijona življenj. Nekaj dni pozneje, 14. julija, je postal 193. država članica Združenih narodov.

Od razglasitve neodvisnosti Južni Sudan še vedno zaostaja zaradi posledic dolgoletne vojne, zaradi nerešenega vprašanja izvoza nafte in mejnih vprašanj s Kartumom pa je vse bliže vojni s severnim sosedom Sudanom. Južnosudanski podpredsednik Riek Mašar je danes priznal, da v prvem letu "zaradi hudih težav, v katerih se je znašla država", niso izpolnili pričakovanj naroda.

Klepetali ste z Erikom Valenčičem, ki se je pred kratkim vrnil iz Sirije, bil pa je tudi na lanski razglasitvi neodvisnosti v Džubi. Njegova sirska zgodba bo predstavljena v torek ob 23.25 na prvem programu TV Slovenija in na rtvslo.si v oddaji Globus.

Čestitke in lepe želje
Prvo obletnico neodvisnosti bodo danes počastili z vojaško parado, med gosti na slovesnosti pa jih bo nekaj tudi iz tujine, med njimi generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun in nekdanji južnoafriški predsednik Thabo Mbeki. V nasprotju z lanskim letom, ko se je razglasitve neodvisnosti Južnega Sudana udeležil sudanski predsednik Omar Al Bašir, letos v Džubo ne bo nobenega visokega predstavnika Sudana.

Številne države so Južnemu Sudanu ob obletnici že čestitale, med njimi tudi ZDA. Državna sekretarka Hillary Clinton pa je v čestitki opozorila na velike izzive, ki so še pred mlado državo, ter omenila nerešena vprašanja s Sudanom in medetnične napetosti, ki še poglabljajo gospodarske težave. K miru je pozval tudi Nobelov nagrajenec, škof Desmond Tutu. "Bog želi, da Južni Sudan postane mirna in uspešna država," je dejal pred začetkom slovesnosti v Džubi, ki se jih tudi sam udeležuje.


Nafta teče, zemlja sameva
Gospodarstvo Južnega Sudana v glavnem sloni na nafti. Tu je 75 odstotkov vseh najdišč nafte v nekdanji skupni državi, rafinerije in naftovodi do Rdečega morja pa so v Sudanu. Pri izvozu nafte je tako Džuba odvisna od Kartuma, nafte pa ne črpa od začetka leta zaradi spora s Kartumom glede pristojbin za uporabo plinovodov. Če ne bo kmalu začela črpati nafte, bi po nekaterih ocenah lahko sledil kolaps gospodarstva, kar pa Džuba zanika.

Zemlja je plodna, a je kmetijstvo v regiji, ki je Kartum nikoli ni hotel razvijati, uničeno zaradi desetletja vojn, tako da v najboljšem primeru omogoča le kmetijstvo za osnovno preživetje. Država naj bi uvažala kar 70 odstotkov vse hrane, čeprav bi jo lahko izvažala, inflacija pa naj bi do maja letos dosegla že 80 odstotkov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Zaostritev odnosov s Kartumom spremljajo tudi spopadi na obmejnih območjih, bogatih z zalogami nafte, v zveznih državah Južni Kordofan in Beli Nil, od koder je pred nasiljem v nekaj mesecih pobegnilo že več kot 200.000 ljudi. Več deset tisoč ljudi je še vedno razseljenih iz sporne pokrajine Abjei.

Združeni narodi zaradi velikega števila beguncev in slabe infrastrukture opozarjajo pred humanitarno katastrofo. VS ZN pa je pred dnevi še za leto dni podaljšal več kot 5.000-člansko mirovno misijo v državi, ki pomaga pri ohranjanju varnosti in zaščiti civilistov.