V Siriji je boj proti režimu Bašarja al Asada združil številne sunitske skupine, Islamska država pa je znotraj njih hitro prevzela vodstvo. Foto: EPA
V Siriji je boj proti režimu Bašarja al Asada združil številne sunitske skupine, Islamska država pa je znotraj njih hitro prevzela vodstvo. Foto: EPA
Al Bagdadi - prvo ime Islamske države. Foto: EPA
Šiitski bojevniki so združili sile z iraško vojsko in enotami šiitskega klerika Moktade al Sadra v boju proti Islamski državi. Foto: Reuters
Iraški otroci v enem od begunskih središč, kamor so se številne iraške družine zatekle pred bojevniki Islamske države. Foto: EPA
ZDA so avgusta začele letalske napade na območje v bližini Kurdistana. Foto: EPA
Na naslovnicah zahodnih medijev so se pojavila poročila o obglavljenih ameriških novinarjih, medtem pa na stotine ugrabitev in usmrtitev Iračanov, Sircev in drugih ni pritegnilo medijske pozornosti. Takole so v Libanonu opozarjali na ugrabitev 24 libanonskih vojakov, te naj bi zajeli bojevniki, ki jih sumijo povezav z Islamsko državo in Fronto Al Nusro. Foto: EPA
Član iraške šiitske milice Mirovne brigade naznanja zmago v mestu Amerli, severno od Bagdada. Iraška vlada je skupaj s kurdskimi silami in šiitskimi milicami znova zavzela 35 mest, ki so bile pod nadzorom Islamske države. Foto: EPA
Kurdi v boju proti Islamski državi dobivajo orožje z Zahoda. Foto: EPA
Silam sunitskih skrajnežev se pridružuje tudi vse več Zahodnjakov. Foto: Reuters
Nemčija, podobno kot še nekaj drugih zahodnih držav, pošilja orožje Kurdom. Foto: EPA

Rdeči kmeri Bližnjega vzhoda, kot zaradi podobnosti s krvavim kamboškim sistemom pravijo neusmiljenim bojevnikom Islamske države, širijo svoje lovke iz dneva v dan.

Mednarodna skupnost z grozo sprejema poročila o grozodejstvih, ki jih v Siriji in Iraku v zadnjih mesecih izvajajo sunitski skrajneži, bojevniki Islamske države. Najnovejše objave posnetkov obglavljenj ameriških novinarjev so le vrh ledene gore, pod katero se skrivajo množični poboji, usmrtitve, ugrabitve, ropanje in ustrahovanje.

Šiiti in suniti so dve glavni veji islama, pri čemer naj bi bilo med 87 in 89 odstotki muslimanov sunitov, preostalih 11 od 12 odstotkov pa šiitov. Suniti so večinsko prebivalstvo v večini muslimanskih držav, z izjemo Iraka, Irana in Bahrajna, v katerih je večina šiitov. Razkol med šiiti in suniti sega v leto 632, ko so se po smrti preroka Mohameda vneli spopadi za njegovo nasledstvo.


Od kdaj obstaja Islamska država?
Islamska država je v osnovi naslednica Organizacije monoteizma in džihada, ki jo je leta 1999 ustanovil Abu Musab al Zarkavi. Al Zarkavi je leta 2004 prisegel zvestobo vodji Al Kaide Osami bin Ladnu, skupina pa se je preimenovala v Organizacijo baze džihada in države dveh rek, na Zahodu bolj znane kot Al Kaida v Iraku.

Med iraško vojno se je leta 2006 potem povezala z drugimi uporniškimi skupinami v t. i. Mudžahedinski svet šura, ki je prisegel, da si bo med drugim prizadeval za osvoboditev sunitov iz, po njihovih besedah, šiitske in tuje represije. Oktobra 2006 je Mudžahedinski svet šura potem naznanil ustanovitev Islamske države Iraka (ISI), v katerem je igral najvidnejšo vlogo Abu Abdul al Rašid al Bagdadi (znan tudi kot Abu Hamza al Bagdadi ali Abu Omar al Kuraši al Bagdadi), vse niti pa naj bi dejansko iz ozadja povezoval Egipčan Abu Adžub al Masri. Oba sta aprila 2010 umrla v ameriško-iraški operaciji, vajeti pa je takrat potem prevzel Abu Bakr al Bagdadi, ključen mož zdajšnje Islamske države. ISI se je nato lani, ko je razširil delovanje še na Sirijo, preimenoval v Islamsko državo Levante in Iraka (Isil), letos junija, po ustanovitvi kalifata, pa v Islamsko državo.


Predstavniki ameriških obveščevalnih služb so v petek opozorili, da pripadniki Islamske države predstavljajo neporedno grožnjo Evropi, saj imajo številni med njimi evropske potne liste. Zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo džihadisti, ki bi se lahko vrnili na Zahod, da bi izvajali teroristične napade, so začele ameriške in evropske obveščevalne službe tesneje sodelovati.


Prvotni cilj Isila je bila ustanovitev kalifata v Iraku, pozneje pa vzpostavitev enotne islamske države, v kateri bi vladalo strogo šeriatsko pravo. Vanj naj bi vključili, kar jasno nakazuje junijska razglasitev kalifata, poleg Iraka in Sirije še Jordanijo, Izrael, Palestino, Libanon, Ciper in dele Južne Turčije.Na vrhuncu svoje moči je organizacija ISI v nekaterih predelih Iraka (za prestolnico je štela Bakubo) uživala znatno podporo, a se je zaradi svojih nasilnih poskusov prevzema oblasti spopadla z drugimi sunitskimi skupinami in drugimi uporniškimi skupinami, čemur je sledil zaton skupine. A kot kaže zdajšnje dogajanje, le začasen. Islamska država Levante in Iraka (Isil) je imela vse do februarja letos tesne povezave z Al Kaido, ki pa je po hudem notranjem boju za prevzem oblasti v celoti prekinila vse povezave z Isilom zaradi njihovih sadističnih in brutalnih metod.

Nekaj osnovnih pojmov (vir: SSKJ)

džihad- vojna muslimanov proti tistim, ki ne priznavajo islama, sveta vojna

mudžahid - kdor se z orožjem bojuje za uveljavitev svojih političnih idej (SSKJ)

kalifat - področje, na katerem ima oblast kalif

kalif -
1. v arabskem okolju vladar: Mohamedovi nasledniki so se imenovali kalifi

2. naslov za turškega sultana kot verskega poglavarja muslimanov

Kdo je Abu Bakr al Bagdadi?

Ključen mož, "zaslužen" za hitri vzpon Islamske države v zadnjem letu in pol, je Abu Bakr al Bagdadi, ki mu pravijo tudi Duh in nevidni šejk, saj se le redko srečuje s svojimi vojaki in tudi s svojimi poveljniki govori zamaskiran. Ob ustanovitvi kalifata 29. junija letos je Isil spremenil ime v Islamsko državo, Al Bagdadi pa je postal kalif Ibrahim. Ob tem je pozval muslimane po svetu, naj se preselijo v novo Islamsko državo.

V lani objavljeni avtobiografiji je bahrajnski ideolog Turki al-Binali zapisal, da naj bi bil Bagdadi resnično potomec plemena Kurejš preroka Mohameda, kar je eden od ključnih dejavnikov v tradiciji islama, da lahko nekdo postane kalif.

Bagdadi naj bi izhajal iz plemena al Bu Badri, ki primarno izhaja iz Samare in Dijale. 42-letni (rojen naj bi bil leta 1971) Bagdadi je bil rojen v Samari, pred invazijo ZDA na Irak pa je na bagdadski islamski univerzi doktoriral, s poudarkom na islamski kulturi, zgodovini, šeriatskem pravu in pravu na splošno. Potem je delal kot imam v mošeji v Samari.

Po ameriški invaziji na Irak leta 2003 je skupaj s somišljeniki ustanovil Sunitsko vojsko, ki je delovala v Samari, Dijali in Bagdadu, znotraj skupine pa je bil vodja šeriatskega odbora. Vojaške sile pod vodstvom ZDA so ga kot civilista priprle februarja 2004, a ga decembra istega leta izpustile, saj so menile, da ni zelo nevaren. Nekateri mediji so poročali, da je bil Bagdadi priprt med letoma 2005 in 2009, a podatki ameriške vojske tega niso potrdili.

Znotraj Mudžahedinskega sveta šura, v katerega se je vključilo še nekaj skupin, med njimi tudi Sunitska vojska, se je Bagdadi hitro povzpel med vodilne člane, po smrti vodje ISI-ja, Abu Omarja al Bagdadija, aprila 2010 pa je 16. maja istega leta tudi uradno prevzel vodenje organizacije.

Že v prvem letu njegovega vladanja je organizacija ISI izvedla številne večje in manjše operacije, v enem izmed njih je 28. avgusta 2011 v napadu na mošejo Umm al Qura umrl znan sunitski politik Khalid al Fahdawi, sledil je niz samomorilskih napadov kot povračilo za smrt Osame bin Ladna.

Od prevzema oblasti je Abu Bakr al Bagdadi nekaj let živel daleč od oči javnosti, v zadnjem letu in pol pa se je to spremenilo. Svoj prvi glasovni posnetek nagovora, v katerem je napovedal zmage Islamske države, je objavil julija 2012, v zadnjih mesecih pa vse pogosteje naslavlja svoja sporočila podanikom, pri čemer najpogosteje uporablja različna družbena omrežja. Objava različnih sporočil, v zadnjih tednih tudi izjemno krutih posnetkov usmrtitev, je ena od značilnosti delovanja skupine.

Učinkovit na bojišču
Po besedah bojevnikov Islamske države je al Bagdadi zelo izkušen poveljnik in na bojišču zelo učinkovit. Po besedah enega od bojevnikov je julija sodeloval v akciji pri vnovičnem zavzetju sirske vojaške baze, znane pot imenom Divizija 17. "Ne zapusti svojih bratov. V bitki za Divizijo 17 je bil lažje ranjen, vendar pa je zdaj že v redu," je dejal in ob tem dodal, da se Al Bagdadi ves čas premika, in sicer naj bi se gibal med Rako, Deir al Zorjem in Mosulom.

Kot že omenjeno, je prišlo po lanski vzpostavitvi Isila do spora s Fronto al Nusra in Al Kaido. Vodja zadnje Ajman al Zavahiri je takrat v izjavi zapisal, da bi moral biti Isil ukinjen in da bi se morale Al Bagdadijeve enote v Iraku pokoriti Al Kaidi. Al Bagdadi je zavrnil to možnost in Al Kaida se je februarja letos popolnoma oddaljila od kakršnih koli povezav z Isilom.

Bojevniki Islamske države so v zadnjih mesecih osvajali mesto za mestom v Iraku in Siriji in si pokorili dobršen del obeh. V nekaj mesecih se je število bojevnikov z nekaj tisoč povečalo na več deset tisoč: po nekaterih podatkih naj bi Islamska država zdaj štela že okoli 80.000 vojakov: 50.000 v Iraku in 30.000 v Siriji, med njimi pa naj bi bilo okoli 7.000 tujcev. Po drugih podatkih (Le Figaro) pa naj bi bilo bojevnikov precej manj, okoli 30.000, okoli petina pa naj bi se v enote vključila v zadnjem času, med njimi naj bi bilo okoli 1000 tujcev.

Po podatkih britanskih obveščevalnih služb se je skrajnežem v Siriji in Iraku pridružilo okoli 500 britanskih državljanov.

Kako si, še vedno je to relativna maloštevilčna "vojska", uspeva podrejati mesto za mestom?
Njihovo delovanje na terenu deluje po enakem vzorcu: po zavzetju mesta najprej poskrbijo za nemoteno dobavo vode, moke in drugih osnovnih potrebščin, potem pa sledi centralizacija dobave, kar pomeni, da imajo v šahu lokalno prebivalstvo.

Prebivalci območij na severovzhodu Sirije, ki so pod nadzorom Islamske države, so pred dnevi za Reuters dejali, da njihova dejanska moč vladanja, potem ko so pri osvajanju ozemlja brezkompromisni in brez milosti, leži v njihovi veliki učinkovitosti in pogosto pragmatični sposobnosti vladanja. Po besedah bojevnikov Islamske države predstavlja najboljši prikaz njihovih metod sirska provinca Raka. V njej (zdaj tvori del kalifata) so organizirali življenje, kot so si ga zamislili, da bo nekoč v celotnem kalifatu, ki se bo, tako upajo, raztezal od Kitajske do Evrope.

"Če smo iskreni, izvajajo obsežno institucionalno delo. Res je impresivno," je dejal eden od aktivistov iz Rake, ki zdaj živi na meji s Turčijo. Organizacija je v manj kot letu dni oblikovala sistem, ki spominja na moderno, učinkovito vlado.

Samo mesto Raka je bilo lani prvo, ki so ga v boju proti sistemu Bašarja Al Asada zavzele uporniške skupine, takrat jih je vrste strnila kopica, a je med letom Islamska država v celoti izrinila, pri čemer ni izbirala metod, preostale skupine in si podredila pokrajino. Po zavzetju so trgovine zapirali že popoldne, ponoči so bile ulice prazne, komunikacija z bližnjimi mesti lahko poteka le prek medijskega središča Islamske države. Po prvih mesecih strahovladanja pa so začeli vzpostavljati storitve in institucije, s katerimi želijo utreti pot do oblikovanja enovite islamske države. V njih delajo tudi nekdanji uslužbenci Al Asadove vlade, kar priča o tem, da razmišljajo zelo pragmatično: tako si utrjujejo položaj.

Kot poročajo mediji, je Al Bagadai ločil vojaški in policijski nadzor od civilnega vodenja pokrajine. Za prvega so zadolženi bojevniki, za drugega pa t. i. valisi, kot se imenujejo svojevrstni ministri, ki prihajajo iz vrst civilistov. Oboji dobivajo mesečno plačo, ki jim jo nakazuje t. i. muslimanska finančna hiša, to so nekakšno finančno ministrstvo in banke, njen cilj pa je zmanjšanje revščine. Poleg namestitve, nekateri zdaj živijo v zaseženih hišah, dobijo bojevniki mesečno med 400 in 600 dolarji. Po besedah enega od njih Islamska država finančno podpira najrevnejše prebivalce: vdova naj bi dobila 100 dolarjev zase in še po 100 dolarjev za vsakega otroka. V skladu z vero je skupina uvedla davek na bogate in trgovce.

Nafta eden od ključnih virov financiranja
Številne zahodne države so polne očitkov, da so za delovanje Islamske države odgovorne zalivske države. Največ očitkov, da so finančno pomagale k vzponu skrajnežev, leti na Katar, Turčijo, Kuvajt, Savdsko Arabijo in tudi na ZDA, ki je njihova zaveznica. S finančno podporo naj bi omenjene države želele okrepiti boj proti večinsko šiitskemu Iranu, sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu in na splošno spodbuditi delitev regije na šiitsko in sunitsko. Odhajajoči iraški premier Nuri al Maliki je javno obtožil Katar in Savdsko Arabijo (oba sta večinsko sunitska), da finančno podpirata Islamsko republiko.

Kot je nedavno za BBC potrdil direktor inštituta Royal United v Katarju, Michael Stephens, so nekateri bogataši z območja Zaliva finančno res podpirali ekstremistične skupine v Siriji, in sicer v sklopu prizadevanj za zrušitev sistema sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Turčija je skrajnežem pomagala s svojo zelo dvomljivo politiko na meji: denar in orožje sta brez težav prehajala v Sirijo, pri čemer so Turke podpirali Katarci in Savdijci.

A kar naj bi pomagalo zrušiti Al Asada, se je vrnilo kot bumerang: Isil je zlahka pometel z manjšimi skupinami sunitskih bojevnikov, številni pa so se celo pridružili Isilu.

Pomemben vir financiranja njihove organizacije, ki vsak dan šteje več bojevnikov, je tudi nafta. Strateško je Islamska država zavzela številna naftna polja v Iraku in Siriji, nafto pa pod ceno prodaja na črnem trgu, in sicer turškim in iraškim poslovnežem. Po nekaterih podatkih naj bi tako vsak dan "zaslužila" med enim in dvema milijonoma dolarjev.

Tudi zalivske države hitro ekspanzijo Islamske države spremljajo z veliko zaskrbljenostjo. Zunanji ministri Bahrajna, Kuvajta, Omana, Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov so pretekli teden izrazili pripravljenost sodelovati v "boju proti teroristični ideologiji, ki je v nasprotju z islamom".

Najnovejši izvozni artikel Zahoda: džihadistični teroristi
Strah in nelagodje se hitro širita po vsem svetu, saj iz različnih držav poročajo o vse večjem številu državljanov, ki odhajajo v Irak in Sirijo z namenom, da se pridružijo silam Islamske države.

Pred dnevi so avstralski mediji poročali, da naj bi poveljevanje eni od enot Islamske enote prevzel avstralski državljan, Veliko Britanijo pa je pretresla (gre za eno od številnih zgodb) zgodba 20-letne britanske državljanke Aqse Mahmood, ki v Siriji prek twitterja promovira terorizem. Družina, zgrožena nad usodo, ki si jo je izbrala, jo je pogrešala od novembra lani, zdaj pa se je izkazalo, da se je nekoč običajna, pridna in ambiciozna najstnica iz Glasgowa spremenila v versko fanatičarko, ki ne skopari z vabili k terorističnim dejanjem. "Če sam ne moreš na bojišče, potem pripelji bojišče k sebi," je junija zapisala na twitterju.

Rekrutiranje bojevnikov naj bi potekalo tudi v naši bližini: islamski skrajnež z Dunaja je prst uperil proti dunajskemu islamskemu središču, kjer tovrstne obtožbe ostro zanikajo. V sredo pa je policija v BiH-u zaradi suma terorističnih dejavnosti aretirala najmanj 15 ljudi, ki naj bi bili povezani s financiranjem, organiziranjem in novačenjem državljanov BiH-a za boj na strani islamističnih skupin, tudi Islamske države in Fronte al Nusra.

Boj proti Islamski državi je znova zedinil države in skupine, ki so bile še praktično do nedavnega na nasprotnih straneh. V Siriji so se različne uporniške skupine, ki so sprva sodelovale z Islamsko državo v boju proti režimu Bašarja al Asada, obrnile proti njej in jo izrinile z določenih območij, a se je organizacija ISI zdaj znova vrnila tja. Sirski zunanji minister Vali Mualem je pred tednom dni dejal tudi, da je Sirija v boju proti terorizmu pripravljena sodelovati z mednarodno skupnostjo, vključno z ZDA in Veliko Britanijo. To je bilo še pred meseci nepredstavljivo, saj so bile ravno te države najhujše kritičarke Al Asadovega režima.

Boju proti Islamski državi so se pridružili tudi Kurdi, ki jim z orožjem pomaga več evropskih držav, med njimi ZDA, Albanija, Danska, Francija, Hrvaška, Italija, Kanada, Velika Britanija, Češka in Nemčija. "Stanje v Iraku je skrajno kritično," je ob napovedi, da bo Nemčija kurdskim bojevnikom na severu Iraka dobavila orožje in vojaško opremo v vrednosti 70 milijonov evrov, dejala nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen.

Od doma že 1,2 milijona Iračanov
Zaradi napadov in nasilja islamskih fanatikov je svoje domove zapustilo okoli 1,2 milijona Iračanov, med njimi je več kot 100.000 kristjanov. Sunitski skrajneži ne poznajo milosti: kdor se ne pokori novim pravilom, ga čaka kruta usoda, pri čemer ne poznajo milosti niti do šiitov, ki jih imajo za nevernike. Nemuslimani pa imajo na voljo samo dve možnosti: spreobrnitev ali smrt. Po podatkih Združenih narodov je samo julija v Iraku umrlo več kot 1.700 ljudi, med njimi najmanj 1.200 civilistov, več kot 2.000 je bilo ranjenih.

In kaj pravi mednarodna skupnost?
ZDA so že v začetku avgusta začele napadati na severu Iraka in blizu Kurdistana. Ameriški predsednik Barack Obama je takrat dejal, da so začeli operacije, da bi zaščitili jazide, kurdsko skupnost na severu Iraka, in kristjane.

Varnostni svet Združenih narodov je 15. avgusta soglasno sprejel resolucijo, s katero je obsodil nasilje Islamske države in jo pozval k razpustu, državam članicam pa prepoveduje, da bi Islamski državi pomagale finančno ali z bojevniki. Združeni narodi so tudi napovedali, da bodo v Irak poslali skupino strokovnjakov, ki bo preiskala "nehumana dejanja nepredstavljivih razsežnosti".

Amnesty International je v začetku tega tedna sporočil, da ima dokaze, ki pričajo, da Islamska država na severu Iraka izvaja etnično čiščenje. Kot ugotavljajo analitiki, v nasprotju od katere koli oborožene skupine v zgodovini do zdaj Islamska država brezsramno izkorišča fotografske in videoposnetke za objavo na spletu, njihov glavni cilj pri tem pa je zastrašiti nasprotnika.

A medtem ko svetovna skupnost tuhta, kako naj se loti boja s pripadniki Islamske države, ta še naprej seje smrt po Iraku in Siriji ter napoveduje še nadaljnjo širitev. "Ponižali jih bomo povsod, če bo taka božja volja, in tudi v Beli hiši bomo dvignili Alahovo zastavo," je avgusta dejal tiskovni predstavnik Islamske države Abu Mosa.

V prihodnjih dneh na MMC-ju pripravljamo več vsebin, povezanih z Islamsko državo, ki bodo še podrobneje osvetlile njeno vlogo in pomen. Vabljeni k branju!

Preberite tudi:

Radikalizacija muslimanov: nerazumljiva novost, fikcija ali nadaljevanje večdesetletnega trenda