Vzpon Islamske države je na Bližnjem vzhodu porušil ravnovesje moči in izoblikoval nova zavezništva. Foto: Reuters
Vzpon Islamske države je na Bližnjem vzhodu porušil ravnovesje moči in izoblikoval nova zavezništva. Foto: Reuters
John Kerry
Kerry je z zunanjimi ministri nekaterih arabskih držav podpisal dogovor o "usklajenem vojaškem odzivu" na IS. Foto: Reuters
Odzivi na ameriški boj proti IS-ju

Predstavnik Cie Ryan Trapani je dejal, da je IS dobro novačil med suniti po maju, ko je začel osvajati velike dele ozemlja v Iraku in je razglasil kalifat. Med 15.000 tujimi borci v Siriji jih 2.000 prihaja z Zahoda, nekateri so tudi člani IS-ja. Američani so do zdaj menili, da se za Islamsko državo bori okoli 10.000 skrajnežev.

Na čelu koalicije John Allen
Mednarodna koalicija držav proti sunitskim skrajnežem je medtem vse večja, trenutno šteje okoli 40 držav. Koalicijo naj bi koordiniral upokojeni general John Allen, ki je med letoma 2011 in 2013 poveljeval zavezniškim silam v Afganistanu, trenutno pa zaseda položaj varnostnega svetovalca pri ameriškem državnem sekretarju Johnu Kerryju. Nadaljevanje prizadevanj za sestavo trdne koalicije proti IS-ju je v govoru v sredo napovedal predsednik ZDA Barack Obama, ko je predstavil celovito strategijo boja proti islamskim skrajnežem.

Kerry je med obiskom Savdske Arabije dejal, da je v koaliciji že okoli 40 držav, čeprav Turčija, ki je ključna, saj meji na Irak in Sirijo, v četrtek ni podpisala tako imenovane izjave iz Džede, kjer so se zunanji ministri desetih držav, med njimi ZDA, Libanona, Egipta, Savdske Arabije, Jordanije in Iraka dogovorili o usklajeni akciji proti teroristom, vključno z Islamsko državo. Kerry bo med obiskom Turčije skušal izpogajati privolitev Ankare.


"Stabilizacija regije skrbi nemško vlado, a v vojaških zračnih napadih ne bomo sodelovali," je dejala predstavnica nemške vlade Christiane Wirtz.


Mednarodna prizadevanja se bodo nadaljevala tudi v ponedeljek v Parizu, kjer bo potekala konferenca o stabilizaciji Iraka. Na njej bodo poleg ZDA, Francije in Velike Britanije tudi predstavniki Rusije in Kitajske.

ZDA bodo uporabljale tudi kurdska letališča
ZDA bodo nosile glavno breme pritiska na sunitske skrajneže iz zraka. Do zdaj so izvedle okoli 150 zračnih napadov v Iraku, pri čemer so letala vzletala iz sosednjih držav v regiji. Po novem bodo uporabljala tudi letališče kurdske prestolnice Erbil na severu Iraka. Obama je v sredo napovedal, da bodo ameriška letala napadala IS tudi v Siriji, kjer bodo ZDA pomagale zmerni opoziciji režimu predsednika Bašarja al Asada z opremo, urjenjem in orožjem. Sirski uporniki in iraške sile bodo v boju proti IS-ju zagotavljale kopenske sile, iz zraka pa jih bodo bombardirala ameriška letala.

Podpora v kongresu
Obamov govor je v kongresu naletel na odobravanje tudi pri republikancih in predsednik predstavniškega doma John Boehner iz Ohia je dejal, da morajo predsedniku dati to, za kar je prosil. Med drugim gre za okoli 500 milijonov dolarjev vredno pomoč sirski opoziciji v orožju in opremi ter urjenju. Vodja senatne večine, demokrat Harry Reid iz Nevade, je napovedal, da bo ustrezna zakonodaja sprejeta že prihodnji teden.

Veliko nasprotovanja Obamovi strategiji boja proti IS-ju ni bilo, čeprav se je našlo nekaj kongresnikov, ki se ne želijo vpletati v vojne na tujem. Demokrat iz Connecticuta Chris Murphy je opozarjal, da se lahko oboroževanje sirskih upornikov izjalovi in maščuje.

Podobna mnenja so v manjšini in združujejo liberalne demokrate s pripadniki gibanja čajanke. Vodstvi obeh strank zagovarjata ukrepanje proti IS-ju in Boehner je celo menil, da Obamova strategija morda ne bo dovolj.

Odzivi na ameriški boj proti IS-ju