naj bi v nekaj tednih oznanila, da se dokončno razpušča.

Agus Hernán, predstavnik Mednarodne skupine za stike, ki je nadzorovala razoroževanje Ete, je za španski časnik El País dejal, se bo baskovska skupine dokončno razpustila najpozneje do konca junija.

Kot je dejal, želi skupina uradno mednarodno priznanje odločitve za razpustitev. Eta, akronim za Baskovsko domovino in svobodo, je nastala leta 1959 kot kulturna organizacija, prelevila pa se je v eno evropskih najnasilnejših in najdlje trajajočih terorističnih skupin, poroča britanski Guardian.

Med letoma 1968 in 2010 je ubila več kot 820 ljudi, pri čemer jih je bila skoraj polovica civilistov. Obenem pa je izvajala kampanjo uličnih akcij, imenovano kale borroka, ki je obsegala izgredništvo in vandaliziranje.

Njena največja akcija je bila umor španskega premierja Luisa Carrera Blanca, ki ga je Franco izbral za svojega naslednika, leta 1973.

Upad podpore zaradi civilnih žrtev
Zaradi številnih civilnih žrtev je Eta izgubila podporo javnosti, še posebej po bombnem napadu leta 1987 na trgovino Hipercor v Barceloni, ko je bilo ubitih 21 ljudi.

Prelomnica sta bila leta 1997 ugrabitev in umor mladega politika Miguela Ángela Blanca, ki je povzročila jezo in gnus po vsej Španiji. V Baskiji, avtonomni pokrajini na severu Španije, se je pojavilo gibanje proti Eti, znano kot "Duh Ermue", poimenovano po rojstnem kraju umorjenega politika. Leta 2006 sta bila za umor na 50 let zapora obsojena pripadnik Ete Francisco García Gaztelu in njegova partnerka Irantzu Gallastegi.

Etina uradna razpustitev naj sicer ne bi spodbudila amnestije za njene pripadnike, med katerimi jih je 230 v zaporih na prestajanju dolgih kazni. 57 jih je v zaporih v Franciji.

Leta 2007 napovedan referendum
Leta 2007 so baskovski nacionalisti napovedali referendum o neodvisnosti pokrajine, katere del sega tudi v Francijo, a ga je Madrid označil za protiustavnega. Baskovski separatizem vseeno ostaja pomembna politična sila. EH Bildu, zavezništvo več levičarskih in nacionalističnih skupin, je druga največja skupina v baskovskem parlamentu.

Baskija, Katalonija in Madrid so trije najbogatejši predeli Španije. Njihov bruto družbenih proizvod je skoraj dvakrat tolikšen kot BDP južne pokrajine Andaluzija.