Parčin je obsežno vojaško oporišče, ki je samo kakšnih 30 km oddaljeno od Teherana. Inšpektorji IAEA-ja so si lahko objekte z omejitvami ogledali na začetku leta 2005, vse od takrat pa Iran zavrača popolni dostop jedrskim inšpektorjem. Foto: EPA/Isis
Parčin je obsežno vojaško oporišče, ki je samo kakšnih 30 km oddaljeno od Teherana. Inšpektorji IAEA-ja so si lahko objekte z omejitvami ogledali na začetku leta 2005, vse od takrat pa Iran zavrača popolni dostop jedrskim inšpektorjem. Foto: EPA/Isis
Jukija Amano, vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA)
IAEA vztraja pri neomejenem dostopu do vseh spornih objektov, kjer se odvija iranski jedrski program. Foto: EPA

"Če se čezregijske grožnje proti Iranu razpršijo, potem bodo ugotovili, da je mogoče obiskati Parčin," je bil nič kaj diplomatsko neposreden namestnik zunanjega ministra Hasan Kaškavi, ki ga citirajo uradni iranski mediji.

Kaškavi se je pri grožnjah oziral k napovedim Izraela in ZDA o vojaškem posredovanju zaradi napredka iranskega jedrskega programa, zaradi katerega je Islamska republika Iran v ostrem sporu z agencijo Združenih narodov za nadzor nad jedrsko energijo in orožjem IAEA.

Iranci čistijo jedrske sledi v Parčinu
Mednarodna agencija za jedrsko energijo že dalj časa zahteva neomejen dostop njenih inšpektorjev do obsežnega vojaškega oporišča Parčin, ki leži jugovzhodno od glavnega mesta Teheran. Diplomatski predstavniki zahodnih držav pri agenciji, katere sedež je na Dunaju, so v preteklih tednih večkrat dejali, da po obveščevalnih podatkih poteka v Parčinu obsežno čiščenje sledi.

IAEA je pred dobrim letom obtožila Iran, da je ravno v tem oporišču preizkušal detonatorje, ki bi bili zmožni sprožiti tudi jedrsko orožje. Kljub trditvam o čiščenju Parčina vodja IAEA-ja Jukija Amano zatrjuje, da bi bil inšpekcijski nadzor vojaškega oporišča še vedno koristen pri ugotavljanju, kako daleč je iranski jedrski program zašel v vojaške vode.

Zadnja pogajanja niso odprla vrat oporišča
Na začetku decembra so diplomati z Dunaja prišli v Teheran na pogajanja, katerih glavni cilj je bilo ravno odprtje vrat Parčina in raziskava "vojaške razsežnosti jedrskega programa", za katerega Iran trdi, da je povsem miroljubne narave. Pri tem iranski vladni predstavniki niso znali pojasniti testiranj posebnih detonatorjev, ki so sicer neuporabni za konvencionalno orožje.

Trušč vojaških bobnov je v preteklih mesecih sicer potihnil, predvsem ZDA po drugi volilni zmagi Baracka Obame še niso obnovile neposrednih vojaških groženj, Izrael pa je bil medtem v raketni minivojni z Gazo, hkrati pa mora biti na preži zaradi konflikta v Siriji. Tako Hamas kot režim Bašarja Al Asada imata najtesnejšega zaveznika v Iranu, ki se zaveda, da sta to tudi najboljša iranska obrambna stolpa pred morebitnimi izraelskimi napadi.

Sankcije (ne)posredno dražijo zdravila
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je odstavil ministrico za zdravje Marzije Vahid Dastdžerdi, edino žensko v iranski vladi. Ahmadinedžad je ministrico razrešil, ker je predlagala zvišanje cen vrste zdravil. V predlogu je ministrica poudarila, da se morajo cene zdravil zvišati zaradi padca vrednosti iranskega riala glede na ameriški dolar in sankcij Zahoda zaradi spornega iranskega jedrskega programa.

Zdravila sicer niso predmet sankcij, vendar pa je njihov uvoz omejen zaradi omejitev finančnih transakcij. Iran proizvaja 97 odstotkov zdravil na svojem trgu, vendar pa večino sestavin uvozi. Oktobra je ministrstvo za zdravstvo priznalo, da so se cene iranskih zdravil v treh mesecih dvignile za od 15 do 20 odstotkov.