Izbor Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 109 glasov Ocenite to novico!
Nanga Parbat
Gola gora, kot Nanga Parbatu pravijo domačini, je deveti najvišji osemtisočak. Foto: EPA
Denis Urubko, Elisabeth Revol in Adam Bielecki
Bielecki in Urubko sta s svojim naglim vzponom Revolovo rešila pred najhujšim. Foto: Reuters
Adam Bielecki in Denis Urubko
Bielecki in Urubko spadata med elito svetovnih plezalcev in Revolova je imela srečo, da sta jo reševala najboljša alpinista. Foto: Reuters
Pakistan
Ker je pakistanski del Himalaje vojaško območje, lahko tam letijo in tako tudi rešujejo samo vojaški helikopterji. Foto: EPA
Nanga Parbat
Leta 2005 so iz stene Nanga Parbata pakistanski vojaški piloti rešili slovenskega alpinista Tomaža Humarja.(Humar se je proti vrhu vzpenjal z južne Rupalske stene, medtem ko sta Revolova in Mackiewicz plezala na drugi strani v Diamirski steni). Foto: Reuters
Nanga Parbat
Leta 1953 je na Nanga Parbat prvi splezal avstrijski alpinist Hermann Buhl. Povzpel se je sam in brez pomoči dodatnega kisika. Foto: Reuters
Tomasz Mackiewicz
Mackiewicz si je neizmerno želel postati prvi, ki bi na Nanga Parbat stopil pozimi, a so ga pred dvema letoma prehiteli plezalci iz Italije, Pakistana in Španije. Sam je vseeno poskusil še sedmič priti na vrh, vendar končal tragično. Foto: Reuters
K2
Poljska odprava, katere člana sta Bielecki in Urubko, bo skušala kot prva osvojiti K2 tudi pozimi. Foto: Reuters
Poljska odprava
Člani odprave so iz Poljske odleteli konec decembra lani in bodo v Pakistanu ostali nekje do sredine marca. Foto: Reuters
Krzysztof Wielicki
Vodja odprave je 67-letni Krzysztof Wielicki, ki je peti na svetu stal na vseh 14 osemtisočakih. Foto: Reuters
Adam Bielecki
Pet članov odprave je že osvojilo K2, med njimi tudi Bielecki, ki se je tako kot drugi člani na podvig pripravljal v domačih Tatrah. Foto: Reuters
K2
Zaradi nepredvidljivosti spada K2 med najnevarnejše gore in na vsake štiri uspešne vzpone en alpinist ostane na njej. Foto: Reuters
K2
Največjo nevarnost predstavljajo močni vetrovi in smrtonosni snežni plazovi, ki so zahtevali življenja že mnogih plezalcev, ko so skušali osvojiti drugi najvišji vrh sveta. Foto: Reuters
K2
Vse potrebno za odpravo je pod K2 pomagalo znositi kar sto nosačev. Foto: Reuters
Wanda Rutkiewicz
Wanda Rutkiewicz je bila prva Poljakinja, prva Evropejka in šele tretja ženska, ki je stala na vrhu sveta. Foto: AP

Dodaj v

Poljski alpinisti na Nanga Parbatu znova pokazali svojo izjemnost

Poljska odprava za prvo zimsko osvojitev K2
7. februar 2018 ob 09:10
Ljubljana - MMC RTV SLO

V alpinistični skupnosti še vedno odmeva izjemen reševalski podvig poljskih alpinistov na Nanga Parbatu, kjer sta Adam Bielecki in Denis Urubko sredi noči rešila Elizabeth Revol, medtem ko njenemu kolegu Tomaszu Mackiewiczu žal niso mogli pomagati.

Francozinja in njen poljski kolega sta šele druga, ki jima je vzpon na "ubijalsko goro" uspel pozimi. To je bil njun tretji zimski poskus, za "Tomka" pa celo sedmi, a žal tudi zadnji.

"Ne vem, ali sva bila na vrhu sekundo. Mudilo se nama je spustiti," je povedala Revolova v bolnišnici v Franciji, kamor so jo prepeljali po reševanju v Pakistanu, kjer so tamkajšnji piloti znova opravili herojsko delo pri prevozu poljske ekipe od K2 do Nanga Parbata.

Elizabeth Revol in Mackiewicz sta se v diamirsko ostenje podala v soboto, 20. januarja, in 8126 metrov visoki vrh osvojila v četrtek, 25. januarja, proti večeru, vendar se je hitro začelo zapletati, saj je Mackiewicz kmalu potožil, da ne vidi več. Ker je bilo čez dan bolj megleno, ni uporabil maske in dobil je vnetje oči.

Spuščati sta se morala tako, da se je oklepal njenih ramen. Poleg snežne slepote je dobil ozebline, prizadela pa ga je še huda oblika višinske bolezni.

Kot se spominja Revolova, v nekem trenutku ni mogel več dihati. Odstranil si je zaščito, ki jo je imel čez usta in začel zmrzovati. "Nos je postal bel, nato še roke in noge," pravi. Noč sta prebila stisnjena v vdolbini, a zjutraj je bilo stanje Mackiewicza že kritično in spust zanj ni bil več mogoč.

Poslala je več sporočil in prosila za pomoč. Njena ekipa ji je naročila, naj se spusti na 6000 metrov, kjer jo bodo poskušali pobrati s helikopterjem in nato pomagati še Mackiewiczu, ki se ni mogel več premikati. Zapustila ga je v majhnem šotoru na 7200 metrih in se sama skoraj brez vsega odpravila nižje.


Hiter odziv in vzpon

Medtem je ekipa iz Francije že sprožila reševalno akcijo in prek spleta organizirala tudi kampanjo financiranja helikopterske pomoči.

Klic na pomoč so prestregli tudi člani poljske odprave, ki pod K2 čakajo na prvo uspešno zimsko osvojitev druge najvišje gore na svetu in zadnjega v zimi neosvojenega osemtisočaka. Člani so bili že dobro aklimatizirani in vsi so se takoj strinjali, da pošljejo skupino štirih svojih najboljših plezalcev do 160 kilometrov oddaljenega Nange Parbata.

V upanju, da bo helikopter prispel do poznega popoldneva, se je Revolova spuščala, a ko se ni prikazal, je vedela, da bo morala preživeti še eno noč nekje na 6800 metrih. Takrat je halucinirala, da je ljudem v zahvalo za topel čaj dala svoj čevelj. Zbudila se je z ozeblinami na nogi.

Revolova ni vedela, da so poljski kolegi, s katerimi sta skupaj s Tomkom že plezala skupaj, dobili njeno sporočilo in prihajajo na pomoč. V soboto ji je upanje vzbudil zvok helikopterja v ozadju, a čakala jo je še tretja noč visoko na Nanga Parbatu.

Poljski alpinisti so iz svojega baznega tabora odleteli okoli 13.30 po tamkajšnjem času in na Diamirski strani na 4900 metrih pristali ob 17.00. Medtem ko sta Jaroslaw Botor in Piotr Tomala začela postavljati tabor, sta se najbolje pripravljena Bielecki in Urubko takoj podala po Kinshoferjevi smeri proti Revolovi.

Sledil je izjemen vzpon v temi in pri temperaturah med 30 in 40 stopinjami pod ničlo. Bielecki in Urubko sta se dvigala bliskovito hitro in v osmih urah dosegla višino 6100 metrov, kjer sta ob dveh ponoči zagledala odsev svetilke. Revolovo, ki je imela pomrznjeni roki in levo nogo, sta oskrbela z nujno pomočjo in pripravila zasilni bivak.


Urubko je objavil posnetek srečanja z Revolovo, na katerem je samo tema. Sliši se le, kako ji poljska plezalca rečeta, da jo je lepo videti.



Potem ko je opisala stanje Mackiewicza, je bilo jasno, da mu ne morejo več pomagati, in vse sila sta usmerila v reševanje Francozinje. Po štirih urah počitka v majhnem šotoru na minus 35 stopinj Celzija in ob sunkih vetra so se odpravili navzdol. Do vznožja Kinshoferjeve smeri na okoli 5000 metrov sta Revolovi pomagal pri spuščanju, drugi del poti do tabora pa je zmogla sama.

Helikopter je nato vse prepeljal do 20 minut oddaljenega vojaškega oporišča, od koder so Francozinjo, ki je po drami v gori tehtala le 43 kilogramov, odpeljali v Islamabad, poljske plezalce pa v Skradu, od koder so se po nekaj dnevih čakanja na ugodno vreme, vrnili nazaj pod K2.


Kratek posnetek reševalne akcije, ki ga je še objavil Urubko.



Nazaj na osvajanje K2
Kot so pozneje sporočili iz poljske odprave, reševalna akcija njenih članov ni vplivala na njihove načrte in še naprej ostajajo osredotočeni na poskus zgodovinskega uspeha, da bi osvojili še prestižni naziv zadnjega v zimi osvojenega osemtisočaka.

Odpravo na K2 (8611 m) vodi eden od najbolj znanih poljskih alpinistov Krzysztof Wielicki, ki je peti človek na svetu z osvojenimi vsemi osemtisočaki in prvi, ki se je pozimi povzpel na Mount Everest (8848 m), Kangčendzengo (8586 m) in Lotse (8516 m).

Poljaki imajo impresivno statistiko zimskih vzponov na najvišje vrhove, saj so sami ekskluzivno pobrali devet od 14 osemtisočakov. Pri desetem osemtisočaku je bil Poljak skupaj z Italijanom, pri dveh pa Urubko, ki je imel nekoč kazahstansko državljanstvo, zdaj pa ima poljskega. Le prestižna zimska osvojitev Nanga Parbat pred dvema letoma je bila brez poljske zastave.

Na seznamu tako manjka samo K2, ki že v pomladnih in poletnih mesecih predstavlja velik izziv zaradi svoje težavnosti. In “ledeni bojevniki”, kot se je za poljske plezalce prijel naziv v Himalaji in Karakorumu, so odločeni poskusiti in so pripravljeni na uspeh.

Tako Bielecki kot Urubko imata za seboj že dva uspešna zimska vzpona na osemtisočaka. Urubko je leta 2009 pozimi osvojil Makalu (8463 m) in 2011 Gašebrum II (8.035 m), Bielecki pa je leta 2011 osvojil Gašebrum I (8080 m) in leto dni pozneje Broad Peak (8051 m).

Kot je ob odhodu v Pakistan konec decembra lani povedal Bielecki, jim pomeni pisanje zgodovine močno motivacijo. 13-članska skupina načrtuje, da bo pod goro ostala dva meseca, nekako do sredine marca, in v tem času poskusila osvojiti vrh.

Wielicki bo moral kot vodja odprave sprejeti odločitev, kdo se bo povzpel na vrh, še v domovini je pričakovano največ možnosti pripisoval Bielickemu, Urubku in Januszu Golabu.

Sam priznava, da odprava ne bi bila mogoča, če ne bi večjega dela stroškov, to je milijon zlotov ali 240.000 evrov, prispevalo poljsko ministrstvo za šport in turizem. Zato gre tudi za nacionalno odpravo, ki po njegovih besedah sicer danes niso več v modi.

"Ta vrh si pozimi zaslužijo Poljaki"
Skupina se je temeljito pripravljala dve leti, v tem času je okoli sebe zbirala najboljšo opremo in pomočnike, od strokovnjakov za prehrano do zdravnikov, trenerjev in vremenoslovcev. Člani odprave so se na višino in redek zrak pripravljali v posebnih hipobaričnih komorah.

Sto nosačev je že januarja prineslo tono opreme do glavnega baznega tabora na 5000 metrih, od koder čaka plezalce 3600 metrov strm vzpon do vrha. Do cilja nameravajo preplezati brez pomoči dodatnega kisika, ki ga bodo imeli le za izredne primere. Kot poudarja Wielicki, dodaten kisik ni potreben, če si dobro aklimatiziran.

Za plezanje so si izbrali Česnovo smer, v poštev pride pa tudi Abruzzijeva, s katero se srečata v taboru 3. Do vrha načrtujejo postavitev štirih taborov, med katerimi bodo poskrbeli za fiksiranje vrvi. Zadnji del bo najtežji, saj je treba od četrtega tabora na 7600 metrih opraviti še tisoč metrov nadmorske višine do vrha.

Wielicki zato načrtuje še eno skupino, ki bo nudila podporo tistim, ki se bodo povzpeli na vrh. Skoraj polovica jih je na vrhu že bila, kar je bilo ključno za sodelovanje v odpravi. Najprej so si celo zadali, da se lahko odpravi pridružijo le tisti, ki že imajo vzpon na K2, a je bilo to nemogoče izvesti.

Odprava poteka v klasičnem ekspedicijskem slogu, ko se je osvajanja vrhov lotila večglava skupina, v kateri ni bilo toliko pomembno, kdo stopi na vrh, ampak bolj, da je bil ta osvojen. Ta način sta proti koncu prejšnjega stoletja ob nastopu modernega alpinizma vse bolj nadomestila individualistično osvajanje vrhov in alpski slog plezanja.

K2 so do zdaj pozimi skušale osvojiti samo tri odprave, leta 1987, 2002 in 2012, a nobena ni priplezala do 8000 metrov. V tisti leta 2002 je bil tudi Wielicki, ki je v pogovoru za švicarski časopis Neue Zürcher Zeitung pred odhodom v Pakistan dejal, da bi tako zaokrožili zgodovino poljskih ledenih bojevnikov. "To bi bila lepa zgodba. Začeli smo z najvišjim, Everestom, in končamo lahko z drugim najvišjim, K2," je povzel svoje sanje.

Bernadette McDonald, ki je o poljskem plezanju napisala knjigo (ta je prevedena tudi v slovenščino pod naslovom Iskalci svobode op. a.), je opozorila, da je K2 del verige Karakorum, kjer so z močnimi vetrovi in nizkimi temperaturami veliko ostrejše razmere kot v Himalaji. Za National Geographic je sicer dejala, da bo K2 osvojila ta skupina, a ne verjame, da že letos. Si pa po njenem mnenju prav Poljaki zaslužijo K2 pozimi.

Samosvoji iskalci svobode
K2 ima nedvomno veliko simbolike v bogati zgodovini poljskega alpinizma, saj ga je leta 1986 kot prva ženska osvojila slovita poljska gorska plezalka Wanda Rutkiewicz. Bila je del generacije, ki je v 70. in 80. letih kot za stavo premagovala mejnike v karakorumskem in himalajskem visokogorju.

Želela si je stati na vseh 14 osemtisočakih in postati prva ženska, ki bi ji to uspelo. Projekt je imenovala “karavana sanj”, ki pa so se žalostno končale na deveti postaji na Kangčendzengi leta 1992.

O poljskem himalajskem fenomenu je bilo napisanega že veliko. Plezalci, ki so se kalili v Tatrah, so postali nekaj posebnega med himalajskimi alpinisti, še posebej s svojo specializacijo v zimski alpinizem.

Pionir zimskega himalajizma je bil Andrzej Zawada, ki je leta 1973 skupaj s Tadeuszem Piotrowskim pozimi prvi splezal na Nošak (7492 m), kar je bil prvi zimski vzpon na sedemtisočak.

V zlati generaciji je bil tudi legendarni Jerzy Kukuczka, ki je po Reinholdu Messnerju postal drugi človek z vsemi osvojenimi osemtisočaki, a je vse vzpone opravil v razdobju manj kot osmih let, medtem ko je njegov večni tirolski tekmec za to potreboval več kot 16 let.

S svojo odločenostjo in neustavljivostjo je Kukuczka še posebej izstopal med takratno plezalsko elito, med katero se ga je prijel tudi vzdevek "himalajski stroj". Čeprav se je zaradi njegovih podvigov zdel nesmrten, pa ga je leta 1989 ustavil Lotse, kjer je v njegovi južni steni omahnil v prepad in njegovega trupla nikoli niso našli.

Alpinizem se je za poljske plezalce izkazal kot okno svet, ki jim je omogočal zapustiti takrat zaprto komunistično Poljsko. Ker na zahod niso smeli, pa so jim bila na drugi strani odprta gorovja Sovjetske zveze in čez mejo v Hindukušu v Pakistanu.

Ovir niso premagovali samo v naravi, v najmogočnejši gorski verigi na svetu, ampak tudi v boju s političnim sistemom v domovini. Spomini starejših poljskih plezalcev so tako neizogibno povezani tudi z iznajdljivostjo, ki so jo morali pokazati doma, da so premagovali finančne in birokratske ovire.

"Sami so izdelovali spalne vreče, opremo, pa to potem prodajali, po odpravah v Katmandu in tudi pred njimi," jih je opisal Reinhold Messner.

Poljski alpinisti so bili takrat namreč znani po puhastih bundah in spalnih vrečah, ki so jih pogosto sešili kar lastnoročno. Ker za drago opremo ni bilo denarja in dolarjev, so tudi to pogosto z veliko mero improvizacije delno naredili kar sami.

Po koncu odprave so nato opremo vedno izbrali na enem mestu in jo prodali, v dokumente pa zapisali, da je izginila v prepadu, zemeljskem plazu ali med prevozom, da so se tako izognili težavam z mejnimi organi ob prihodu domov.

"Za preživetje družine nisi imel več kot 50 dolarjev. Moral si prodati vsaj eno puhovko in imel si za ves mesec," Wielicki, ki s tokratno odpravo piše novo poglavje poljskega alpinizma.

Vabljeni k ogledu dokumentarnih filmov o K2 in Nanga Parbatu, ki sta bila predvajana na TV Slovenija.




Gregor Valenčič
Prijavi napako
Komentarji
OMNIC
# 07.02.2018 ob 09:26
Lep, izčrpen prikaz izjemnih poljskih dosežkov.
No, tudi Slovenci si zaslužimo tako podrobno predstavitev, saj smo marsikje tudi mi "pisali zgodovino alpinizma".
katja79
# 07.02.2018 ob 09:30
Poklon in globoko spoštovanje vsem, ki so sodelovali pri reševanju, upam, da Elizabeth čim boljše okreva, Tomaszu pa miren počitek tam, kamor ga je vleklo srce....
Sujo
# 07.02.2018 ob 09:54
fascinantna tema. Nisem gornik, še manj alpinist, ampak me navdušuje strast in predanost teh ljudi svojim sanjam. Našli so svoje bistvo in se mu z vsem srcem in za vsako ceno predajajo.
fah-q
# 07.02.2018 ob 10:08
Sledil je izjemen vzpon v temi in pri temperaturah med 30 in 40 stopinjami pod ničlo. Bielecki in Urubko sta se dvigala bliskovito hitro in v osmih urah dosegla višino 6100 metrov, kjer sta ob dveh ponoči zagledala odsev svetilke.

je noč, nevihta, sneg, -40...in tadva sta v 8 urah naredila 1200 metrov...

kapo dol.

drugače pa-poljaki so vedno imeli vrhunske alpiniste...ampak njih je 40 mio, nas pa 2 mio...pa nimajo kaj večjih dosežkov. smo za velikost huda velesila. že tu mate omenjeno česnovo smer....tomo se preplezal kar nekaj izjemnih vzponov, ki jih poskušajo ponovit...tudi njegov lhotse je bil izjemen. prezelj recimo ma 4 zlate cepine-to je podobno 4 zlatim na olimpijskih...in mislim, da noben drug alpinist ni dobil tolikih. tu so še kozjek, humar, lindič, tamladi česen, štremfelj, marčič, stražar, novak...ej, rusi, poljaki, nemci (no, pa avstrijci in šivcarji), američani, francozi in mi...v alpinizmu smo že 20 let to, kar smo v košarki zadnja leta...
Nikec3
# 07.02.2018 ob 09:44
Odličen članek!
bruhnmici
# 07.02.2018 ob 09:49
Tudi mi imamo eno največjih zgodb v zvezi z reševanjem v Himalaji: dejanje Janeza Dovžana na osemtisočaku Makalu-ju. Kapo dol Janez!
Vrhovni
# 07.02.2018 ob 09:25
Spoštovanje!
mend055
# 07.02.2018 ob 09:18
Sile so tile fantje reševalci! Dva sicer.
fah-q
# 07.02.2018 ob 10:15
@lojze
Samske iskalce svobode se nekako zastopim. Ne razumem pa egoizma tistih z mladoletnimi otroki.

ta, ki je ostal tokrat zgoraj je imel 3 male otroke in to je počel zarad njih-ker edino s tem, je zaslužil tolko, da so lahko normalno živeli. kdo bo zaposlil ex-narkomana, ki nima nekih znanj? nihče. no, če bi mu recimo uspel ta vzpon (v bistvu mu je, bil je na vrhu) pa bi iz tega lahko za nekaj časa poskrbel za tamale. tu se prikazuje njegovo obsedenost z nango parbat-je žena povedala-vse to je počel za tamale, da jim da boljše možnosti, kot jih je imel sam-in edino tako (no, lahko bi ropal banke..., ker službe z recimo 1500 eur/mesec ni šans da bi dobil) je to lahko počel.
rdečinavijač
# 07.02.2018 ob 10:51
Super prispevek, z veseljem sem ga prebral.
Je pa zanimivo, kako relativno velika verjetnost je da prej ali slej enkrat nrediš napako in "ostaneš na gori". V članku sta omenjena Jerzy Kukuczka in Wanda Rutkiewicz. Nič jima ni pomagalo da sta bila med najboljšimi na svetu.
Tako da sta recimo Messner in pri nas Grošelj lahko enkako vesela da sta dočakala leta, ko jima fizika nekako ne dopušča več ali pa sta tudi tako pametna da se znata brzdat.
mafiliozo
# 07.02.2018 ob 10:20
Shiiiiiiiiiit. Res legende ej. Respect!
tone7
# 07.02.2018 ob 10:52
Bravo in čestitke takim ljudem, kot sto ta dva poljska reševalca. Malo je takih herojev
Voly
# 07.02.2018 ob 12:44
Ta reševalna akcija je zame več vredna, kot vsak prvenstveni vzpon na katerokoli goro na svetu!
Fanta sta heroja brez primere in si zaslužita svetovno alpinistično slavo.
ponoči pri -30 in več stopinj? Si lahko predstavljate, da lahko gdo naredi v takih razmerah tak vzpon in potem še prišlepa Francozinjo na varno? Noro!!
Pueblo Libre
# 07.02.2018 ob 09:23
da riskirajo svoje življenje za kaprice neke Francozinje... kapo dol...
zelda
# 07.02.2018 ob 11:19
To pomeni biti človek. Hvala za navdihujoč članek.
divinedante
# 07.02.2018 ob 10:32
Vsa čast in slava!
prim00z
# 07.02.2018 ob 09:43
norci v obeh pomenih.
Nemo
# 07.02.2018 ob 16:12
Pri nas pa imamo rdeči alarm, ko temperature padejo pod -10°...

Česa vse je sposoben človek, če mu sistem ne vcepi pomehkuženosti.
me4uall
# 07.02.2018 ob 15:56
@lojze
Samske iskalce svobode se nekako zastopim. Ne razumem pa egoizma tistih z mladoletnimi otroki.

ta, ki je ostal tokrat zgoraj je imel 3 male otroke in to je počel zarad njih-ker edino s tem, je zaslužil tolko, da so lahko normalno živeli. kdo bo zaposlil ex-narkomana, ki nima nekih znanj? nihče. no, če bi mu recimo uspel ta vzpon (v bistvu mu je, bil je na vrhu) pa bi iz tega lahko za nekaj časa poskrbel za tamale. tu se prikazuje njegovo obsedenost z nango parbat-je žena povedala-vse to je počel za tamale, da jim da boljše možnosti, kot jih je imel sam-in edino tako (no, lahko bi ropal banke..., ker službe z recimo 1500 eur/mesec ni šans da bi dobil) je to lahko počel.


Sicer podpiram, vendar mi pa je tale vzrok, da kot bivši narkoman, to počel za otoke, ker drugega ni mogel - za lase privlečen.
elektrupunk
# 07.02.2018 ob 10:36
@el kondor prevc .. Hermann Buhl ..prvi ki je v epskem vzponu prišel na Nanga Parbat je bil avstrijec :) :) te pa razumem kaj hočeš povedat.. ja kšnih epskih dosežkov v zadnjem obdobju res nimajo ... še največji up je David Lama, ki pa je po očetu nepalc :)
fah-q
# 09.02.2018 ob 11:09
@quatebriga
Tudi ne razumem skokov na Vanuatuu s tistimi lianami na nogah, pa žretja glaževine, plavanja po Amazonki, teka preko Avstralije in kolesarjenja preko Amerike. Mnogo norosti, ki so čislane med Slovenci.

razumeš pa kredit za 25 let za 35 kvadratov stanovanja in delo 45 ur na teden v pisarni za enga črnega in enga belga do par let pred smrtjo? ker jaz mam bolj težave razumet ta del, ki ga izvaja večina ljudi...je krepko bolj nesmiseln in uničujoč.
sosman
# 07.02.2018 ob 11:51
Nihče še ni napisal... gora ni nora...
fah-q
# 07.02.2018 ob 11:33
@bloodline
Kej tolk bedastega pa lahko prebereš samo na MMC-ju. Se pravi, edina možnost, da preživlja otroke je plezanje po himalajskih hribih? Hahahahaha. Kolk je pa dal denarja za vse te svoje odprave? Veš za kolk časa bi nahranil domača lačna usta s tem kešem. Samo ne, on gre raj na samomorilno misijo.

ja, ker ta denar je kar tam ležal, bil njegov in bi ga dobil za to, da bi se praskal po riti-on bedak, pa ga je raje zagonil za svoje fore...tako nekako gre tvoje razumevanje...

ti sploh štekaš vzročno-posledične povezave tule?
firtoh
# 07.02.2018 ob 11:28
Za tole Francozinjo je to že drugi soplezalec,ki ga je pustila na gori
mertseger
# 07.02.2018 ob 11:12
Plezati tako visoko pri -40 in vetru ......bolano.
REsnica
# 07.02.2018 ob 11:10
v takih ljudeh deluje nek avtomatizem. težko če že ne nemogoče se je racionalno odzvati tako požrtvovalno. kaj v človeku sproži ta avtomatizem, to nujo pomagat čeprav je malo možnosti, da boš rešil tega,ki potrebuje tvojo pomoč in veliko več možnosti, da se tebi zgodi kaj neprijetnega ali celo usodnega?

Žal je pod kumbakarno oktobra1996 med aklimatizaciujskim vzponom na kabruje, ostal tudi moj prijatelj Žiga Petrič. Megla in oblaki so lep dan spremenili da si videl kot ponoči. Po parih dneh sneženja se je naredil lep dan z lepimi sveže zasneženimi vrhovi. žige in bojana pa nihče več ni videl.

morda bo kakšni drugi odpravi uspelo najti poljaka tomaža, ki je ostal za to francozinjo, pa Žigo in Bojana in zmrznjene alpiniste, ki se jim vzponi niso posrečili ??

čeprav se mi zdi da je vsaj simbolno bolj prav da zmrznjeni ostajajo tam, kjer jim je bilo lepo in da se njihovih trupel ne spravlja v dolino ali na domača pokopališča.
fah-q
# 07.02.2018 ob 15:58
lol...

kot odgovor nekaj zadnjim bi postavil vprašanje...kakšna je razlika med temi reševalci in njeno kao neodgovornostjo ter recimo gasilci in neodgovornostjo navadnega jožeta, ki je zaspal s cigareto ali postavil zaveso preblizu kuhinji? al pa takemu, ki je šel na sprehod v gozd po enem pivu in padel v jarek...neodgovorno pod vplivom alkohola it v gozd...

naj takih ne rešujemo?

čist resno vprašam...ker če bomo vsi samo rihtali "okolico hiške" ne bo nihče rešil nikogar. mogoče je vam zgoraj to okolje v katerem želite živet...meni ni.

vsekakor pa kaj je ekstremno določajo ravno ti, ki gredo v ekstrem. če ne bi šli bi bil ekstrem it na triglav (in ja, je bil ekstrem še nedolgo nazaj, konec 18 stoletja so štirje lokalci splezali gor-to so bli takratni humar, česen, kozjek in prezelj) in če še tja ne bi šli (še žiga zois je bil mentor) bi danes poslušali pametnjakoviče, ki bi težili, kako je neodgovorno, da je nekdo odšel na šmarno goro ali pa plavat več kot 15 metrov od obale...

in ne, ni vam treba reševat teh ljudi, ampak naj vam bo jasno-ravno taki bodo pa reševali vas, ko/če boste to potrebovali. takrat boste veseli, da recimo gasilec ni pomislil "zakaj bi moral jaz v gorečo bajto če en dxm ni bil pazljiv z ognjem"...takrat boste cenli njegov odnos, da gre nekam za ceno svojega življenj da vašo ubogo rit potegne ven.

in takrat se vprašajte-je ta človek bolj podoben vam ali mogoče je bolj podoben zgoraj omenjenima poljaku in rusu?
fah-q
# 07.02.2018 ob 11:25
@resnica

ne gre za avtomatizem ampak za to, da so to optimisti, ki hkrati niso komplikatorji, ki vidijo povsod težave ampak so orng pogumni in gredo prek ovir, brez, da bi jih sploh vzeli kot možnost za najhujše. sej če razmisliš racionalno kaj vse lahko gre narobe sploh ne greš plezat na kaj takega kot je nanga parbat, še posebej ne pozimi... istočasno pa morajo bit tudi popolnoma racionalno hladni, saj drugače ne prideš gor in dol. in nenazadnje-sama vesta, da tudi jih razen drugih alpinistov ob pomoči vojske nihče ne bo reševal, ko bosta v steni...

in še enkrat-150 metrov višinske razlike vsako uro celih 8 ur zapored v teh pogojih...to je noro...
henodarling
# 10.02.2018 ob 10:47
fah-q - moj plus

"razumeš pa kredit za 25 let za 35 kvadratov stanovanja in delo 45 ur na teden v pisarni za enga črnega in enga belga do par let pred smrtjo? ker jaz mam bolj težave razumet ta del, ki ga izvaja večina ljudi...je krepko bolj nesmiseln in uničujoč."

Ja, kaže da res tole razume večina...Jaz NE. Naj se še tako trudim...
Quatebriga
# 09.02.2018 ob 09:56
Resnično ne razumem smisla tega početja. Agresija proti samemu sebi? Dokazovanje nečesa nekomu? Sebi morda, travme iz mladosti? Herojske zgodbe, zaradi katerih je potrebno reševanje in novo tveganje življenja ... Pot, ki je pomembna, ne pa cilj ...

Se opravičujem, ampak tukaj moja logika odpove. Saj bom okarakteriziran kot nekdo, ki ni sposoben razumeti, pa še prav bodo imeli. Tudi ne razumem skokov na Vanuatuu s tistimi lianami na nogah, pa žretja glaževine, plavanja po Amazonki, teka preko Avstralije in kolesarjenja preko Amerike. Mnogo norosti, ki so čislane med Slovenci.
fah-q
# 07.02.2018 ob 16:20
in ja vem, vsak ima svoje mnenje-res hočete slišat moje mnenje o zapečkarskih kavčarjih, ki pljuvajo po vrhunskih alpinistih, ko imajo ti nesrečo? verjemte, je slabše od mnenj zgoraj o alpinistih.
fah-q
# 07.02.2018 ob 16:13
nekaj v stilu težav s službo zarad preteklosti in da je v alpinizmu končno našel nekaj v čemer je uspel in kar je počel z veseljem ter za njih-družino.

istočasno je prosila razne pametnjakoviče, naj ne težijo v stilu kaj je tega treba, neodgovorno ipd, ker nimajo pojma o celotni situaciji (recimo "menadžerka" odprav je bila francozinja, prijateljica njegove soplezalke in je finančni del ona rihtala) , še huje, samo škodo delajo družini. jp, tudi na poljskem se najdejo taki...
lexani89
# 07.02.2018 ob 15:09
sej ne morem verjet česa smo ljudje sposobni plezat v takih razmerah..neverjetno res..zame je bil že triglav izziv v lepem sončnem vremenu :D
tuhtam
# 07.02.2018 ob 14:16
Tovrstni alpinizem je tekmovanje za prestižne dosežke, za katere se tvega življenje. Nič drugače od ruske rulete.
Kakorkoli se obrne (za alpiniste bo to sicer zelo negativno mnenje) to so nori ljudje, ki potrebujejo hvalo in so iz tega vidika narcisi, ki tvegajo življenje, da bi dosegli slavo. Za sekundo na vrh, da je tam bil, čeprav je bilo vse skupaj mučenje in hoja v smrt.
Kenzu
# 07.02.2018 ob 11:31
Gregor Valenčič....super prispevek. čestitke
Quatebriga
# 09.02.2018 ob 12:03
Prav tako ne razumem. Razumem pa veselje do igre, druženja in prijetnih občutkov.
janezvalva
# 08.02.2018 ob 07:53
nisem alpinist, ker imam poškodovane noge. plezanje na take višine pozimi. zakaj?
borut-blas
# 08.02.2018 ob 07:52
moje skromno mneje je da smo ljudje tako uspešna vrsta zato ker imamo v možganih gen za norost - norci pač
statistično se nori podvigi vseh vrst izplačajo - čeprav mnogo posameznikov konča žalostno človeštvo kot celota uspe doseči nova spoznanja
....
vedar problem nastane, ko družba teh vrhunskih dosežkov ne vkljaplja v svojo strukturo na koristen način, ko postanejo breme za celoto in vidijo v katastrofo
to se dogaja zdaj
znanstveni dosežki kot primer ne koristijo več ampak so postali breme za ekologijo, kot plastika in pesticidi, kot atomsko orožje, biološko orožje in kemično orožje
v športu doping in komercijalizacija
človeška norost bi morala postati kontrolirana na abstraktnem nivoju
to nekako uspeva kitajski komnistični partiji, ki je uvedla konfucijski pragmatizem v vse svoje odločitve
pragmatična filozofija je edina, ki človeško z geni definrano norost usmerja v prihodnost
....
"Tudi najbolj trdni deli resnice so bili enkrat gibljivi. Imelo se jih je za resnice zaradi uporabnih razlogov. Povezani so bili s še bolj osnovnimi, starejšimi deli resnice ter takratnimi novimi opazovanji. Čisto objektivna resnica, ustvarjena brez človeškega intuitivnega povezovanja delov resnice, ne obstaja. Razlogi za to, da neko trditev označujemo kot pravilno, so ravno razlogi za pravilnost trditve. Nekaj je pravilno le takrat, ko ima vlogo povezovanja." - citat W. James
torej do resnice prihajamo preko izjemnih dosežkov, ki se povezujejo preko uporabnosti v dejanskem življenju s prejšnjimi resnicami
torej pragmatično vključevanje najbolj norih dosežkov , ne pa neoliberalno molzenje vsega za dosego kratkoročnega dobička
zato še nekrat - pragmatični kitajski komunizem je norma za vse , zavedajre se tega !
Hik
# 07.02.2018 ob 19:22
Pri desetem osemtisočaku je bil Poljak skupaj z Italijanom, pri dveh pa Urubko, ki je imel nekoč kazahstansko državljanstvo, zdaj pa ima poljskega. Le prestižna zimska osvojitev Nanga Parbat pred dvema letoma je bila brez poljske zastave.

No ja, če je imel Rus Urubko v času, ko je plezal za Kazahstan, s seboj na Gašerbrum II in Makalu tudi poljsko zastavo, sta jo najbrž tudi Moro in Lungerca vzela s seboj na Nanga Parbat - tako za vsak slučaj, če bi morda Poljaki še enkrat razvezali mošnjo in kupili prvega ali slednjo ali pa kar oba.

Drugače pa pohvale avtorju za zelo dober prispevek in seveda kapo dol vrhunskim mojstrom zimskega himalajizma.
AlFe
# 07.02.2018 ob 15:56
"Če se človek spravi v nesrečo, sem mu dolžan pomagati? "

Kolikor poznam te tipe, točno vedo, v kaj se spuščajo. In noben od teh ni klical na pomoč gospoda DXMa, zato jim gospod DXM ni dolžan pomagati. Trdim, da niti ne bi sprejeli njegove pomoči. Bi pa z veseljem in ljubeznijo tvegali svoje življenje, da pomagajo gospodu DXMu.
memento_mori
# 07.02.2018 ob 14:25
Me zanima koliko stane celotna akcija - reševalci, helikopter in to. In kdo to plača? Tile alpinisti morajo biti precej premožni ljudje
ajvard
# 07.02.2018 ob 11:38
Ampak zanimivo, res nikoli ali redko če sploh, ne slišimo o kakšnih vrhunskih avstrijskih odpravah v Himalaji. Dežela alp, smučanja in vsega zimskega nasploh.

govora je ravno o Nanga Parbatu, gori, ki jo je prvi preplezal Avstrijec Hermann Buhl.
fah-q
# 07.02.2018 ob 10:37
@prevc

si nalašč pozabil na ruse? :)
lojze001
# 07.02.2018 ob 10:07
cuden sport, kjer ogromno ta boljsih tragicno konca kljub napredku v tehnologiji.
Samske iskalce svobode se nekako zastopim. Ne razumem pa egoizma tistih z mladoletnimi otroki.
Bo treba tudi v alpinizem dati nekaj denarja,da se razvijejo varnostni sistemi. Neka samoleteca stvar s harpunami za pristanek bi pa ze bila mozna, ki bi privlekla par kil kisika, hrane in goriva.
F1 je vcasih tudi bila krvava, danes bistveno manj.
ishgilliath
# 07.02.2018 ob 11:24
el kondor prevc
Pozabil si tudi na Italijane, Čehe, Japonce, Ruse in predvsem v zadnjih letih, Kazakhstance. Pa američani so tudi vedno bili zraven, seveda.
fah-q
# 07.02.2018 ob 16:01
m4uall
Sicer podpiram, vendar mi pa je tale vzrok, da kot bivši narkoman, to počel za otoke, ker drugega ni mogel - za lase privlečen.

to, da je vse to počel za otroke je prijavla njegova žena malo po nesreči. smatram, da je ona najboljša referenca za to.
DXM
# 07.02.2018 ob 15:03
No ja, zima in gora ni ista kot pred 50imi leti, da o vseh drugih dodatkih in tehnoloških napredkih niti ne začnemo. Verjetno tudi doping, zakaj pa ne, saj nihče ne preverja.

Človeštvo sili v še zadnje kotičke tega planeta, in v teh alpinistih lahko vidimo kar hočemo, ampak na koncu koncev se mi zdi, da je to plezarjenje nepotrebno - onesnažujejo okolje, razvajajo domačine nosače za peneze, delajo mednarodne incidente in zadeva precej spominja na Velikonočni Otok. Torej na neko tekmo ki uničuje naravne vire in kapital, zato da se določi kdo bo imel 5 minut slave.

Ne rečem, je umetnost, je kultura, pa že more biti , če vržeš 50 let treninga in celo življenje v to. nekaj ven pride, ampak še enkrat - nepotrebno zganjati tovrstni imperializem. Že nekaj časa se ve, da vzpon na Everest lahko kupi vsak. Vrh lahko poimenuje vsak, in kje je tu smisel? Neki egotripi in fetiši z vsiljevanjem naslednjim rodovom kdo je stal 1 sekundo kje, in kdo je prvi bil gor. Pa srečno grizenje kolenčk dragi alpinisti :***
Bloodline
# 07.02.2018 ob 11:24
ta, ki je ostal tokrat zgoraj je imel 3 male otroke in to je počel zarad njih-ker edino s tem, je zaslužil tolko, da so lahko normalno živeli.

Kej tolk bedastega pa lahko prebereš samo na MMC-ju. Se pravi, edina možnost, da preživlja otroke je plezanje po himalajskih hribih? Hahahahaha. Kolk je pa dal denarja za vse te svoje odprave? Veš za kolk časa bi nahranil domača lačna usta s tem kešem. Samo ne, on gre raj na samomorilno misijo.

Egoist.
nitro82
# 07.02.2018 ob 12:39
Človek ki ima 3 otroke gre namerno izzivat goro ko je najbolj neugodna... Z eno besedo EGOIST. Če ima tako pustolovsko žilico bi lahko bil brez družine... In se posvetil samo plezanju....
el kondor prevc
# 07.02.2018 ob 10:22
Slovenski, poljski, britanski alpinisti dosegajo vrhunske rezulate. Tu pa tam kakšen švicarski in francoski alpinist...

Ampak zanimivo, res nikoli ali redko če sploh, ne slišimo o kakšnih vrhunskih avstrijskih odpravah v Himalaji. Dežela alp, smučanja in vsega zimskega nasploh.
Kazalo