Svet

Poudarki

  • V Somaliji ne cenijo kaj dosti moža, ki ni nikogar ubil
  • Povsod, kjer se dogajajo grozne stvari, je treba snemati
  • Prišel je 11. september in zdaj smo spet vsi prestrašeni
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 67 glasov Ocenite to novico!
Tomo Križnar v Darfurju leta 2006
Konec lanskega in v začetku letošnjega leta je Križnar obiskal Čad, Darfur, Džibuti, Somalijo in Jemen. Foto: Tomo Križnar
       Zamislite si, da začnejo k nam voziti letala z vse Evrope in odmetavati stare menstrualne vložke ali pa igle narkomanov. Kako bi potem mi gledali na Evropo in svet okoli nas?       
Tomo Križnar in Klemen Mihelič
Begunska taborišča v Čadu je Križnar obiskal skupaj s Klemnom Miheličem in darfurskim ženskam sta razdelila 81 miniaturnih kamer, velikih le nekaj centimetrov. Foto: EPA
       Oni berejo Chomskyja, Terzanija, Kapuscinskega in vidijo ter doživljajo kritiko, ki jo mi sami pišemo o sebi, kot resnično.       
Klemen Mihelič
Majhne kamere so po besedah Križnarja civilnemu prebivalstvu prinesle vsaj nekaj miru pred napadalci. Foto: Klemen Mihelič
       Somalci se štejejo za potomce ljubezni med kraljem Salomonom in kraljico iz Šabe, Jemenci pa se imajo za potomce Noetovega sina Sema. Stare kulture, ki se jih ne da kupiti.       
Uporniki
Dafurski uporniki so neenotni, kar niti ni tako čudno, saj gre za različne etnične skupine, vendar pa njihovo razcepljenost uspešno izkorišča sudanska vlada. Foto: Tomo Križnar
       Pleme in plemenito imata isti koren.       
Begunsko taborišče
       Begunci smo bolj prilagodljivi, ker se moramo vedno prilagajati na nove razmere.       
Begunci
Somalci iz nemirne domovine bežijo v Jemen, ki pa ga tudi pestijo težave - upor šiitske manjšine na severu, domnevne celice Al Kaide in vnovične odcepitvene težnje južnega dela države. Foto: EPA
       Možje imajo res nože, ampak ti sploh niso nabrušeni, in ženskam res gledajo samo oči iz pokrival, vendar so mi povedale, da so ponosne, ker so lahko pokrite, v nasprotju s Francijo, kjer se morajo za to boriti.       
Darfur
Spopadi v Darfurju so se začeli pred sedmimi leti in kljub veliki pozornosti mednarodne javnosti miru še ni na obzorju. Foto: Tomo Križnar
       Kaj si vsi preprosti ljudje želijo? Da bi bili doma, saj nočejo biti vsi popotniki in hoditi naokoli.       
Darfur
Neizprosne razmere za preživetje še zaostrujejo spopadi in nasilje. Foto: Tomo Križnar
       Nič ne morem govoriti o spodbudnih novicah.       
Darfur
Največja nevarnost za ženske nastopi, ko zapustijo begunsko taborišče. Veliko jih je bilo posiljenih, ko so se odpravile iskat kurjavo. Foto: Tomo Križnar
       Videl sem vojake Afriške unije, vedno so bili v oklepnikih, kjer jim nihče ne more do živega, ampak oni pa tudi ne morejo ničesar narediti za ljudi.       
Tomo Križnar
       In kamere strašijo, to je prvo, kar smo opazili.       
V šestih letih je bilo v Darfurju po ocenah ZN-a ubitih 300.000 civilistov, skoraj tri milijone prebivalcev pa je moralo zapustiti svoje domove. Foto: Tomo Križnar
       Jug (Sudana) je enoglasen, da se želi odcepiti od Arabcev, saj jim ne zaupajo, tako kot nam Evropejcem ni mogoče zaupati. Mi smo namazani z vsemi žavbami.       
Jemen
Križnar pravi, da so Jemenci miroljubni, povsem drugačni, kot jih predstavljajo v zahodnih medijih. Foto: Tomo Križnar
       Afriške elite so najslabši poden, kar ga je kdaj svet rodil. To so elite, ki niso spoštovane ne na Zahodu, kjer so študirali, ne doma.       
       Ravno tukaj v puščavah imaš občutek, kot da ni ničesar, pa je toliko.       
       Počutim se privilegiranega, da me sprejemajo in mi pustijo snemati v Dafruju, Čadu, no, sudanska vlada ne pusti snemati, ampak pri njih je to razumljivo, ker imajo slabo vest.       
       Potem bom pa obupal. Ampak sodeč po tem, da mi dajete priložnost, da se izrazim, čeprav nerodno, mislim, da smo še ljudje.       
VIDEO
Pogovor s Tomom Križnarjem

Dodaj v

"Jaz sem tudi begunec. Bežim pred svetom, ki me je rodil."

Križnar za MMC spregovoril o obisku kriznih žarišč
18. marec 2010 ob 06:39
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Kot da morajo biti, ampak daleč od nas, žrtve in kreganje, da se svet čisti kot telo, ki se čisti v puberteti skozi mozolje," pravi Tomo Križnar, ki tudi z zadnjega obiska v sahelski Afriki ne prinaša kaj dosti spodbudnih novic.

Slovenski popotnik in aktivist se je pred kratkim spet mudil v begunskih taboriščih za razseljene prebivalce Darfurja, a tudi tokrat ni mogel govoriti o kakšnem napredku za trajnejši mir. Edino, kar ga veseli, je, da so njegove majhne kamere pognale vsaj nekaj strahu v kosti napadalcev in po njegovem mnenju prispevale k zmanjšanju nasilja v nemirni sudanski pokrajini. Pot ga je zanesla tudi v Somalijo, kjer vlada obup, zaradi česar ljudje zapuščajo državo in Križnar se je pridružil beguncem na poti v Jemen. O njegovi poti, viziji in misiji je spregovoril za MMC.

Vrnili ste se iz Somalije, ki je že dve desetletji v brezvladju, na kar se je mednarodna skupnost počasi že navadila, dokler se v zadnjih letih niso pojavili pirati ali morski razbojniki, ki povzročajo resne preglavice v najprometnejši ožini na svetu. Vi ste jih srečali. Kakšna je njihova plat zgodbe in kakšna je vaša izkušnja z njimi?

Pirati so me povabili v Somalijo iz Džibutija, in sicer z namenom, da mi pokažejo, da ni res, da piratstvo služi predvsem bogatim piratom, ki stanujejo v Londonu, na Azurni obali, v Ameriki, Kanadi, ampak pomaga preživetju otrok po vsej Somaliji, vse do konca določenega klana, na katere so pirati tudi razdeljeni. Vso korist ima in vse dobi od vsake ladje, ki jo ugrabijo. Pirati so ogorčeni, da jih je svet pozabil, da se je svet navadil, da je Somalija pozabljeno smetišče sveta. Ko so dobili pošiljke medicinskih odpadkov iz nemških bolnišnic, se je začel gnev, ki mu ni bilo videti konca. Sam sem posnel cevke in injekcije ter druge pripravke. Še danes se valjajo na somalijskih obalah, pa ne samo tam, tudi v Jemnu na drugi strani ožine Bab El Mandeb. Zamislite si, da začnejo k nam letala iz vse Evrope voziti in odmetavati stare menstrualne vložke ali pa igle narkomanov. Kako bi potem mi gledali na Evropo in svet okoli nas? Hkrati se je dogajalo še nekaj. Dež. Dežja je manj. Zaradi podnebnih sprememb, za katere domačini v Somaliji in ne samo pirati verjamejo, da so produkt udobnega življenja v industrijskih državah, kje se sežiga največ fosilnih goriv in s tem pregreva Zemljo. Torej, prevzeli so te naše teorije glede CO2, naj so resnične ali pa ne. Oni berejo Chomskyja, Terzanija, Kapuscinskega in vidijo, doživljajo kritiko, ki jo mi sami pišemo o sebi, kot resnično. Začelo je tudi primanjkovati rib, to pa zaradi velikih ladij in industrijskega ribištva, ki mu tradicionalni ribiči niso mogli več konkurirati. Te ladje so lovile nezakonito, ker bi za ribolov v somalijskih vodah potrebovale dovoljenje. Ampak ker ni vlade, so to izkoriščali vsi po vrsti in proti vsemu svetu se je začel pojavljati gnev. Imate kmete, ki so ostali brez zelenih površin, imate pastirje, ki so ostali brez svojih krav in kamel, ribiče, ki so ostali brez svojih rib, danes pa mi vidimo v njih demone. Meni so se pokazali kot popolnoma "normalni" ljudje kot pri nas v Evropi, s tem, da imajo to smolo, da smo jih dali na smetišče človeštva. Mislim pa, da to ni samo naključje. Pirati so mi razlagali, da so najprej poskušali Somalijo kupiti, tako kot so poskušali kupiti Jemen. Ampak domačini niso bili za to, ker so ponosni in imajo tradicijo. Somalci se štejejo za potomce ljubezni med kraljem Salomonom in kraljico iz Šabe, Jemenci pa se imajo za potomce Noetovega sina Sema. Stare kulture, ki se jih ne da kupiti. V Somaliji ne cenijo kaj dosti moža, ki ni nikogar ubil. Jaz nisem nikogar ubil in tam nisem bil cenjen zaradi tega. Jaz sem bil cenjen zaradi tega, ker so vedeli, da bom domov prinesel sporočilo, da ga nehajte lomiti za Božjo voljo, naučite se spet spoštovati druge, ne demonizirajte tistih, ki so še vedno v plemenskih skupnostih. Pleme in plemenito imata isti koren.

Berbera, kjer ste bili, je pristaniško mesto v Somalilandu, na ozemlju, ki je že leta 1991 razglasilo neodvisnost, od takrat izvedlo tri volitve in velja za najbolj stabilen ter miren del Somalije. Kako tamkajšnji ljudje, ki še vedno niso dočakali priznanja nobene države, gledajo na rojake, obsojene na življenje v nasilnejših delih?

Vsi svarijo pred Mogadišujem. Pri nas na severu je v redu, ampak ne pojdi na jug, pravijo. Zato nas je večina novinarjev ostala v severnem delu, da se na ta način izognemo fundametalističnim skupinam, ki vedno bolj krepijo svoj vpliv v Somaliji in jo spreminjajo v versko grožnjo vsemu svetu. V Berberi niso tako zelo fanatični, ker ni takega pritiska, da bi postali fanatični. Za Mogadiš in jug pa pravijo, da so domačini prisiljeni iti v fundamentalistične skupine, ker je to edini način, kako se izpostaviti kolonialnim oz., če še smem uporabljati ta izraz, imperialnim silam, zdaj že tudi Kitajski, Indiji, ne samo Ameriki in Evropi. Ljudje vedno vidijo veliko nevarnost v fundamentalizmu, za katerega pravijo, da je v interesu Zahoda, ker ima čisto vest, da ga napade. Tako kot v filmu Avatar. Če vidimo nekaj pod vašimi tlemi, vas moramo narediti za sovražnike. Da vas lahko naredimo za sovražnike, vas moramo demonizirati, in to lahko naredimo, če ste vi neracionalni, fanatični, skratka primitivni. Islamske skrajneže se dela, to verjamejo.

Potovali ste skupaj z begunci, ki bežijo iz Somalije v Jemen, v državo, ki ji napovedujejo podobno usodo kot Somaliji. Kaj jih žene iz ene nemirne države v drugo?

To, da jih silijo v fundamentalistične odrede, potreba po preživetju jih sili čez Rdeče morje, kjer je že tradicionalno srečna Arabija, za Jemen so vso zgodovino govorili, da je to Arabia Felix. Tam so gore in tam, kjer so gore, je voda. Šli bi v Etiopijo, če bi si upali, samo Etiopijci so striktni, tudi mene ne pustijo več nazaj, ker sem enkrat nezakonito prestopil mejo. V Jemnu so malce bolj strpni, čeprav tudi oni delajo dobro z njimi. Mene niso spustili v taborišča somalijskih beguncev, kamor jih je samo lani prišlo 200.000. Zdaj je to že taka množica, za katero resda skrbimo mi, ne jemenska vlada. Jaz sem tudi begunec, bežim pred svetom, ki me je rodil. Begunci smo bolj prilagodljivi, ker se moramo vedno prilagajati na nove razmere. Somalci v jemenskih "cyber caffejih" so mi pripovedovali, da jim ni dobro in da so Arabci rasisti, ki ne marajo črne kože. Ne držijo se besed iz Korana, da nas je Alah ustvaril zato, da se bomo učili drug od drugega. A nikamor ne morejo bežati. V Keniji je tudi kaos in od lani so razmere še slabše. V Jemnu se razmere sicer tudi slabšajo, še posebej po spodletelem poskusu napada na ameriško letalo 1. januarja letos in po izjavi Clintonove, da država predstavlja veliko grožnjo z domnevnimi oporišči islamskih skrajnežev. V dveh dneh so izginili vsi turisti iz Jemna. Jemenci so me prosili, naj doma v Evropi za Božjo voljo povem, da imajo veliko šol islama in izmed njih. Možje imajo res nože, ampak ti sploh niso nabrušeni, in ženskam res gledajo samo oči iz pokrival, ampak so ponosne, ker so lahko pokrite, v nasprotju s Francijo, kjer se morajo za to boriti.

Znova ste obiskali Čad in begunska taborišča ob meji s Sudanom, kamor se je zateklo več sto tisoč ljudi. Dve leti so jih varovali evropski vojaki, ki se zdaj umikajo, kar si želijo tudi čadske oblasti. Kakšne razmere vladajo v teh taboriščih in kaj se je spremenilo, odkar ste bili nazadnje tam? Ali lahko že govorite o spodbudnejših novicah?

Nič ne morem govoriti o spodbudnih novicah. Povsod v taboriščih so se razmere poslabšale in slabšajo se tudi zaradi apatije, ker ne verjamejo, da jih bomo Evropejci rešili in jim pomagali nazaj na svoje domove, kar si najbolj želijo. Kaj si vsi preprosti ljudje želijo? Da bi bili doma, sej nočejo biti vsi popotniki in hoditi naokoli. Ta apatija je še posebej izrazita zdaj, ko ni bilo storjenega nič, kar so obljubljali evropski voditelji od Merklove do Sarkozyja in britanskega premierja. Povsod v taboriščih vlada obup, ker ni videti, kdaj bodo sploh šli domov, vojni pa ni videti konca. Pred 14 dnevi smo bili vsi veseli, ko so prišle novice, da sta se čadski in sudanski predsednik pobotala in obljubila, da ne bosta podpirala upornikov drug proti drugemu. To se ni zgodilo, kot se ni zgodilo nadaljevanje pogajanj med sudansko vlado in uporniškim Gibanjem za pravičnost in enakopravnost (JEM), saj so ti videli, da se za njihovim hrbtom oblasti pogovarjajo z manjšimi uporniškimi skupinami, kar vedno pomeni, da hočejo še bolj razbiti upornike. To strategijo poznamo z juga Sudana, z Nubskih gora in tudi iz Darfurja. Tako so nazadnje kupovali Minija Minavija (op. a. vodja frakcije uporniške Sudanske osvobodilne vojske), ki je danes v Kartumu in je svetovalec sudanskega predsednika, živi v palači, ima lakaje, posebne stražarje, moči pa nobene. Vodja JEM-a Ibrahim Halil, ki je bil tudi dvakrat v Sloveniji, se ni pustil kupiti, ker je vseeno izobražen.

Kakšne so sploh razlike med temi uporniškimi skupinami in ali lahko razdeljeni uporniki sploh dosežejo mir v Darfurju?

Razdeljeni uporniki ne morejo doseči nobenega miru. Ta strategija "Deli in vladaj", ki so jo uporabljali že pri ustvarjanju rimskega imperija, je pri Arabcih v Sudanu prignana do skrajnosti. Oni obvladajo to, poznajo šibkosti afriških ljudi, kako vsakega kupiti, drugače ga ubijejo. Težava darfurskega upora Afričanov proti Arabcem je ravno vodstvo. V Darfurju ni poveljnika, ki bi ga vsi spoštovali ali cenili, ni takega voditelja, mogoče le Sulejman Jamous. Če bi ta mož vodil darfurske upornike, bi dosegli mir. Zakaj on? Zato, ker je humanitarni koordinator. V tej vojni med supersilami, ki se dogaja v Darfurju tako na plečih Arabcev kot Afričanov, kjer najbolj nastradajo otroci in ženske, jih ima on za sveto misijo braniti in jim pomagati. Jaz sem bil z njim na terenu, on je bil pri nas dva meseca, vendar ga nihče ne podpre, kot da ne bi želeli miru v Darfurju. Kot da morajo biti, ampak daleč od nas, žrtve in kreganje, da se svet čisti kot telo, ki se čisti v puberteti skozi mozolje.

V Darfur ste odnesli miniaturne kamere in tudi te kamere so po vaših besedah zaslužne za zmanjšanje napadov v zadnjem letu. Ali lahko rečemo, da so vaše kamere naredile tisto, kar ni uspelo mirovni misiji?

Hm. Ja, to ne smem reči, čeprav bi si želel. Ampak vidim, da je učinek večji kot pri tistih vojakih, ki so zabarikadirani v bunkerjih skoraj pod zemljo, v kasarnah, ki so praktično tako zaščitene, da jim nihče ne more do živega. Videl sem vojake Afriške unije, vedno so bili v oklepnikih, kje jim nihče ne more do živega, ampak oni tudi ne morejo ničesar narediti za ljudi. Sej se sploh ne izpostavljajo. Zakaj bi tam en vojak padel, ki je tja prišel zaradi denarja in ne zaradi svojega srca, da bi bil plemenit, da bi bil don Kihot, ki brani otroke in ženske? Mislim, da je to dolžnost vsakega moškega. S kamerami pa je ta fenomen, da v muslimanski kulturi obstaja strah pred fotografiranjem, saj je Mohamed prepovedal čaščenje zunanjih podob. To je bila na začetku ovira pri kamerah, saj jih niso hoteli uporabljati. Ampak zdaj so dojeli, predvsem ženske, da obstaja na strani napadalcev strašen strah, da bodo posneti. Če bo posnet pri posilstvu, je konec njegovega klana, ne samo družine, posilstvo je namreč v islamu še huje kaznovano kot v krščanstvu. In kamere strašijo, to je prvo, kar smo opazili. Strah jih je, da bodo fotografirani pri najbolj sramotnem opravilu, kar si ga lahko človeška duša zamisli - posiljevanju žensk in otrok.

Kje so oz. ali bodo objavljeni posnetki teh kamer?

Dali so nam, kar so posneli od aprila lani. Težava je pri pošiljanju, ker je potrebna satelitska zveza. Težko je to spraviti v eter, do medijev. Taka satelitska zveza stane zelo veliko, upal sem, da bodo to podprli Hollywood, Evropska unija ali pa tudi Slovenija, ampak to se za zdaj ni zgodilo. Za zdaj se to zbira na trdih diskih in že to predstavlja določen strah, da bi to končalo v Haagu.

So to posnetki s pomembnimi dokazi o zločinih?

Da. Nas so svarili z različnih koncev sveta, da bodo lahko ti posnetki zlorabljeni, da bi se lahko montiralo. Slišal sem celo, da jih bodo zlorabljali za izživljanje na internetu, sploh posilstva, ampak sam verjamem, da je, če bodo pravilno distribuirani, to tisto, kar lahko reši vsa križna žarišča. Tudi Palestino in Izrael je treba opremiti s tem. Povejmo vso resnico.

V Sudanu bo prihodnje leto referendum, na katerem se bo jug odločal o odcepitvi od severa, in vsi pričakujejo, da se bo to tudi zgodilo. Vlada v Kartumu je obljubila, da bo spoštovala odločitev, a največja težava bo razmejitev. Med spornimi ozemlji so tudi Nubske gore in "vaši" Nube, ki so hudo trpeli med vojno. Kako vi vidite prihodnost usode tega sudanskega vprašanja?

Zelo bom navdušen, če bo res sploh prišlo do referenduma. Jaz verjamem, da bo ta arabska vlada naredila vse, da bi preprečila ta referendum. Jug je enoglasen, da se želi odcepiti od Arabcev, saj jim ne zaupajo, tako kot nam Evropejcem ni mogoče zaupati. Mi smo namazani z vsemi žavbami. Če sklepamo dogovore z drugače verujočimi in mislečimi, se tega ne držimo. Arabci so prav tako v zgodovini poznani po tem, da se niso držali dogovorov, zato se bojim, da bo nova vojna. Iz Nubskih gora prihajajo sporočila prijateljev, da naj pričakujemo najhujše. Julie Flint, ki je z Alexom de Waalo najbolj zaslužna aktivistka za relativen mir v gorah, je dejala tako. Vlada kopiči sile, oborožuje svoje ljudi in po tistem mirovnem dogovoru, ki so ga sponzorirali Američani, gre 60 odstotkov administracije v Nubskih gorah v roke Arabcev. To pomeni, da je vsega konec, da bodo poskušali arabizirati Nube. Tudi če bo referendum in če se jug odcepi, bodo Nube prišli pod sever. Tam zdaj vlada totalna depresija, krivi pa so Američani, ker so se tako pogajali.

Pravite, da ljudje umirajo in bežijo zaradi pomanjkanja padavin in širjenja puščav, za kar naj bi bil kriv Zahod, ki je s svojim načinom življenja vplival na segrevanje ozračja. Eno izmed poročil človekoljubne organizacije Oxfam pravi, da so prav afriški pastirji in poljedelci ključ do prilagajanja podnebnim spremembam v tem okolju, kjer živijo že tisoče let, a njihova vednost ne pride do izraza zaradi odrinjenosti na rob političnega dogajanja. Kako dolgo bo še tako?

Dokler se nam v razvitem svetu ne bo posvetilo, da moramo iskati sožitje z naravo in ljudstvi, ki še zmeraj živijo v sožitju z naravo. Že od Grkov in Mezpotamcev, katerih dediči smo, pobijamo vsa ljudstva, ki so še povezana z naravo, in hkrati vse naravno. Mi smo rak planeta, mi smo peronospora. Ta naša kultura se mogoče zdajle malce prebuja, pred kratkim je imela najboljše obdobje v dobi new age, ko smo se začeli zanimati za šamanizem, animizem. To pomeni, da smo povsod videli dušo, na nov način smo videli drevesa, ne samo kot hlode, ampak kot žive entitete, ki nam pomagajo dihati. Počasi smo se začeli zavedati, ampak potem je prišel 11. september in zdaj smo vsi spet prestrašeni. Zato je nujen nov duhovni preporod na Zahodu, duhovni preporod najbolj razvitih držav bo omogočil tem ljudem, da bodo lahko izrazili, kar hočejo izraziti. Oni lahko živijo brez vsega, ničesar ne potrebujejo, ampak ker naša civilizacija potrebuje sužnje, mora vse te ljudi prikazati kot ničvredne.

Ampak oni naj bi se bolj kot od Zahoda počutili odrinjene na rob od lastne politike.

Afriški politiki so v glavnem vsi študirali pri nas in so se nalezli nihilizma in darvinizma. Tiste najbolj primitivne oblike darvinizma, ki ne išče sožitja z naravo, ampak pravi, da samo močnejši in spretnejši preživijo. Afriške elite so najslabši "poden", kar ga je kdaj svet rodil. To so elite, ki niso spoštovane ne na Zahodu, kjer so študirali, ne doma. Zato so povsem odtrgani in se jim od sovraštva meša. Oni vidijo samo eno pot, in to je grabljenje za sebe in samo za sebe. Uživanje samo v materialnih stvareh. Nič več plemensko, plemenito, nič več "žlahta", žlahtno. Takim ljudem prepustiti oblast je samomorilsko.

Afriko in še posebej Darfur ter še prej Nube ste približali Slovencem. Kaj vas osebno vabi prav na ta konec sveta, zakaj nas ozaveščate o tej humanitarni katastrofi in ne, na primer, o tisti na vzhodu Konga, kjer so spopadi v zadnjih desetih letih zahtevali več kot pet milijonov življenj?

Kongo me zelo zanima, sam sem ga dvakrat prečkal z motorjem, enkrat še, ko je bil Zaire. Tudi gozd Ituri, kjer so pred kratkim jedli Pigmejce in kjer so polja koltana ter poteka spopad za kobalt tantalijum, ki ga potrebujemo v vseh digitalnih napravah. Še posebej v naši industriji užitka in udobja, podobno kot v času velikih osvanjanj kolonij slonove oklje za tipke na klavirjih in na začetku razvoja avtomobilske industrije surovi lateks za gume. Ampak tropski Kongo je raj proti Sahelu. V Kongu še vedno lahko živiš od banan, vode je povsod dovolj, še vedno je življenje dosti lažje kot pa v Sahelu, kjer podnebne spremembe povzročajo, da ljudje od žeje umirajo. To je nekaj hujšega. Mene je to bolj prizadelo v Sahelu kot pa v Kongu. Kljub vsem pobitim ljudem Kongo še zmeraj ponuja bazo za preživetje, ki v Sahelu popolnoma izginja. Tam se čutim najbolj mesijanskega, če smem tako reči. Ljudem moram omogočiti, da bodo lahko vpili na pomoč. Če že drugih ni, moram biti jaz. V Kongu je tudi več aktivistov kot pa v vsem Sahelu. Decembra s Klemnom Miheličem v Čadu in Sudanu nisva srečala niti enega novinarja. Prebral sem vse knjige, ki so napisane o Darfurju, na dve roki jih lahko preštejem, o Kongu pa je več knjig, tudi več prispevkov je. O tej vojni za koltan poročajo vsi mediji, tukaj v Sahelu pa smo sami. Jaz ne razumem čist točno, zakaj. So ti ljudje preveč divji? Niso divji, če imajo tako močno muslimansko kulturo. V Sahelu v puščavah ponoči, ko se zbudiš naspan, ko ni več mogoče počivati, ker je dvanajst ur praktično tema, sem gledal zvezde in čutil take nenavadne stvari, o katerih sploh ne upam govoriti. Ravno tukaj v puščavah imaš občutek, kot da ničesar ni, pa je toliko. Mene osebno privlači že od leta 1975, ko sem bil prvič v Sahari. V območju, kamor se širi Sahara, bolj ko izginja vse urbano, vse civilizirano, bolj dominira nekaj drugega. Verjamem, da to pomaga tem ljudem preživeti, tistim, ki ostajajo, ki imajo v sebi nekaj pristno človeškega. To je moj osebni interes. Počutim se privilegiranega, da me sprejemajo in mi pustijo snemati v Darfurju, Čadu, no, sudanska vlada ne pusti snemati, ampak pri njih je to razumljivo, ker imajo slabo vest. Pri tistem, ki ti ne pusti slikati niti univerze, veš, da nekaj skriva.

Kdaj se vračate v Afriko?
Joj, ravno sem prišel nazaj. Moram končati knjigo, posnetke moram predstaviti vsemu svetu. To idejo - videonadzor na vsako konfliktno središče. Povsod, kjer se dogajajo grozne stvari, je treba snemati. To je edina rešitev, če smo ljudje še občutljivi, če se še odzovemo na pobite otroke. Če pa smo že taki roboti, da tega ni več, potem pa nimam prav. Potem bom obupal. Ampak sodeč po tem, da mi dajete priložnost, da se izrazim, čeprav nerodno, mislim, da smo še ljudje.

Gregor Valenčič
Prijavi napako
Komentarji
Vid_Marvis
# 18.03.2010 ob 08:35
Kapo dol Križnarju! Ima vso mojo podporo - v mnenjih in namenih.
Odličen je tudi intervju, še več takih vam želim.
DREADLORD
# 18.03.2010 ob 09:17
jack burton

preberi še ekrat tisti del od križnarja, ki govori o tistih medicinskih odpadkih iz Zahoda. Dvomim, da nam zaupajo. In dvomim, da bi si tudi mi želeli pomoč od nekoga, ki bi našo zemljo uporabljal za smetišče. š bolj pa dvomim, da bi mu zaupali. še ena tistih stvari, o katerih mediji poročajo tako malo napol. zato so pa ljudje podobni Križnarju pomembni, da nam dajo malo bolj obšire informacije. Da spoznamo na čem sloni naša razvitost.
Korala17
# 18.03.2010 ob 08:55
Tomo, še veliko poguma pri uresničevanju plemenitega poslanstva
in vere, da bomo vedno (vsaj kje) še ljudje.
moonylink
# 18.03.2010 ob 07:49
No, super članek.
luckyme
# 18.03.2010 ob 14:14
Predlagam nominacijo tega članka kot najboljši članek rtv-ja v zadnjem letu. Istočasno dodajam nominacijo Toma Križnarja za najboljšega evropskega, če ne svetovnega raziskovalnega novinarja. Takšne ljudi bi potreboval Unicef, ne pa neke Angeline Jolie...
s5moho
# 18.03.2010 ob 12:43
Lepo napisano. V zadnjem letu sem preživel 5 mesecev v Afriki in to 9000km na biciklu.. V večini se povsem strinjam s Tomotom, pomembno je pa dodati, da niso zgolj klimatske spremembe krive za vse, čeprav so pogosto v afriških očeh glavni kricev. Afričani bodo morali začeti predvsem krotiti noro rast prebivalstva (10% letno), sicer bo rast puščav oz. erozija zaradi sekanja grmičevja in dreves še hitrejša.
Bravo Tomo za mnenje o afriških elitah, definitivno največji pokvarjenci na kontinentu. Edino kar sem pogrešal je kritika večine humanitarnih organizacij, ki si na račun afriške revščine polnijo žepe in skrbijo za dobro plačane službe nekje v toplih krajih. Žalostno je, da več kot 80-85% denarja konča za samo delovanje večine teh "dobrodelnežev". Ko afriška revščina postane dobra trgovska znamka.

LP M
sqjam
# 18.03.2010 ob 08:10
kazam123, vrjetno nisi bil nikol tam in govoriš nekaj "na pamet"

Tudi sam ne morem pametovat o stanju tam ker vse kar velika večina ve o tistem območju je tisto kar slišimo preko javnih medijev enkrat na mesec
DREADLORD
# 18.03.2010 ob 07:38
in potem se sprašujemo, zakaj Zahod n tretiran kot osvoboditelj? Križnar hvala za info, zdaj bomo vsaj vedeli za razlog.
tomazsl
# 18.03.2010 ob 14:35
Taki kot je Tomo Križnar bi morali voditi svet. A ta želja je samo velika utopija in pravljica.
el CARTEL
# 18.03.2010 ob 11:25
potamošer @ verjetno zate ropanje ni moralno (kar je prav)..ampak očitno ne vidiš dlje od zakonov, ki so jih napisali le (bogati) ljudje..oni ropajo, da rešijo človeška življenja (svoja in svojih otrok, ki bi dobesedno stradali).. in človeško življenje je najvišja vrednota
DREADLORD
# 18.03.2010 ob 08:10
kazam

mogoče zato, ker bi potem vsi mediji v ostalem svetu govorili o njih kot o teroristih. saj je lepo razložil kaj se zgodi, ko te "demonizirajo" na Zahodu. Iz dežja pod kap greš. Zahod, če želi imeti stabilo in spoštovano vlogo v svetu, bo moral sprejeti drugačne norme in načine delovanja. Tako pa se gremo kapitalizem, ki želi profitirati in maksimizirati svoje dobičke. To pa lahko samo na račun minimiziranja stroškov. Kaj lepšega kot krasti ali podplačati surovine. Za kaj takega je pa potrebno destabilizirati regijo, kjer ustvariš idealne pogoje za "trgovanje". Orožje za surovine. Za Zahod in njegovo maksimiziranje dobička idealna situacija. Ko bo Zahod enkrat dojel, da bi to lahko bili trgi in da bi na njih maksimiziral dobičke v nekem normalnem trgovanju (seveda ko bodo razmere urejene in stabilne), pa tudi ne bo nekih potreb po upiranju. Tako pa se lahko upirajo, ampak kdo jim bo pri tem pomagal in pa če se že pokoljejo med sabo, bodo ravno dovolj izčrpani, da si jih Zahod še bolj podjarmi. Sicer pa, kaj drugega pa pričakujemo. Kapital postaja vedo bolj objesten že na Zahodu do "domačih" ljudi, kaj ne bi bil dotistih, ki jih Zahod od nekdaj tretira kot sužnje.
Žalostno, da temu pravimo napredek.
Dragoon
# 18.03.2010 ob 11:27

tupamaross
18. marec 2010 ob 08:50
Prijavi neprimerno vsebino
Jack burton,
Ne, nočejo jo! In to je grozljivka. Pa ne le, da jo nočejo,
celo oni hočejo nama "pomagati," da se mi znebimo
svojih stereotipov in se zgledujemo po njih!? In to celo
zahtevajo v naši sredini, v zahodnih civilizacijah.

Ne vidim izhoda!


To ni grozljivka, ampak še najbolj realno stanje. Smo res najbolj razviti, če smo tehnološko najbolj napredni?
el CARTEL
# 18.03.2010 ob 11:21
Zahod je vedno afriko gledal kot na kontinent, kjer ne živijo ljudje..to dokazuje tudi tisti del o medicinskih odpadkih..že prej sem podpiral "pirate", sedaj jih še bolj..

p.s. zelo dober članek
Nexx
# 18.03.2010 ob 20:42
Križnar je človek, ki si zasluži spoštovanje!
kenda
# 18.03.2010 ob 07:37
Dobro bi bilo, če bi Križnar v Sudan nesel še več kamer. Samo 80 kamer za tako veliko območje se mi zdi malo. In pa, kako posnetke s teh kamer revni Sudanci potem spravijo v svet ? Saj nimajo Interneta.
Dragoon
# 18.03.2010 ob 11:30

tupamaross
18. marec 2010 ob 09:14
Prijavi neprimerno vsebino
To je lepa priložnost, da določene zadeve razčistimo. Pa jih
mi pustimo pri miru! Ne vtikajmo se v njihove zadeve in ne
solimo jim pamet in ne hodimo tja!

Vendar, oni bodo trumoma, kljub vsemu, prihajali sem. Pa v
še večjem številu in se bo tisoče organizacij v Evropi borilo
za njihove pravice in dokazovalo našo sovražnost do njih.


Seveda, če smo pa poskrbeli za segrevanje ozračja, pa se to najbolj pozna prav njim ... Kam pa naj gredo, če jim na območju, kjer so do sedaj živeli, kar naenkrat zmanjka vode?
tupamaross
# 18.03.2010 ob 09:46
Potamošer,
Dosti jih hodi v Afriko. Posebej župnikov. Tudi on je v tem.
Sicer, ta hip sem pokukal v časopis Delo, kjer na peti strani
na veliko debatirajo o "islamofobiji" v Evropi. O tem je že
toliko črnila prolitega, da se skoraj nima pomena o tem
pogovarjati.
tupamaross
# 18.03.2010 ob 08:40
Jack burton,
Posiljeno žensko v marsikateri islamski državi umorijo,
ker je po njihovem posiljevalce izzivala. Če jo ne umorijo
po sodnem (šeriatskem) pravu, jo gotovo umorijo domači,
ker jih je z tem, da je bila posiljena, osramotila!?

Dostikrat se jočem nad njihovo usodo, posebej otrok,
vendar sami ničesar ne bodo ukrenili, če jim ne pomagamo.
maestro20
# 19.03.2010 ob 00:36
Tomo je dober človek, čeprav je to v kar verjame utopija, ampak verjame!!!
tupamaross
# 18.03.2010 ob 12:11
Dragoon,
Lepo si povedal. Vendar mislim, da smo si ljudje odvisni
od ljudi ne glede na katerem koncu sveta kdo živi. Ko tam
zmanjka vode in sploh možnosti za preživetje, vsega tega
bo zmanjkalo tudi na tem koncu, le par let pozneje. Te mu
se reče "podaljšana agonija." Afganistan je najbogatejša
država na svetu z vodo in to najbolj čisto. V Njemčiji nikjer
iz tal ne dobiš vode niti za dva deci, ki bi jo lahko spil. In
sedaj vsi hitimi v Afganistan!?
jack burton
# 18.03.2010 ob 11:52
DREADLORD...

Gledal sem ful dokumentarcev in odaj, ko sami novinarji sprašujejo domačine, kako ravnajo in gledajo na ženske.........ko slišiš mišljenje in vidiš kaj delajo, no comment.........V nekaterih državah že kot deklice jih "porežejo", da ne bi čutile več spolnega poželjenja.......tudi to se dogaja. In ni res, da ženske to odobravajo!! So pa nekateri, ki še vedno mislijo, da je tako prav!!!
Skydancer
# 20.03.2010 ob 11:16
"Dali so nam, kar so posneli od aprila lani. Težava je pri pošiljanju, ker je potrebna satelitska zveza. Težko je to spraviti v eter, do medijev."

Križnar, objavite na P2P omrežja (Bittorrent, Ed2k ...) in prosto bo dostopno vsem uporabnikom spleta. Jaz z veseljem "sejem" te datoteke.
Lastovka
# 19.03.2010 ob 01:50
Tale je dobra: "..ženskam res gledajo samo oči iz pokrival, vendar so mi povedale, da so ponosne, ker so lahko pokrite, v nasprotju s Francijo, kjer se morajo za to boriti."
MoTmOt
# 18.03.2010 ob 22:43
Bravo Tomo!
In G.V! Dober članek.
galoper
# 18.03.2010 ob 09:13
Še na čas počakajmo, ki bo morda več razkril
tupamaross
# 18.03.2010 ob 08:50
Jack burton,
Ne, nočejo jo! In to je grozljivka. Pa ne le, da jo nočejo,
celo oni hočejo nama "pomagati," da se mi znebimo
svojih stereotipov in se zgledujemo po njih!? In to celo
zahtevajo v naši sredini, v zahodnih civilizacijah.

Ne vidim izhoda!
jack burton
# 18.03.2010 ob 08:28
ženskam res gledajo samo oči iz pokrival, ampak so mi povedale, da so ponosne, ker so lahko pokrite, za razliko od Francije, kjer se morajo za to boriti.

To prvič slišim..........potem so tudi ponosne, da jih lahko mož ubije kadarkoli mu to paše? Ali premlati na sredi ulice???
Ulikses_
# 18.03.2010 ob 07:51
afriški problem ni zahod, temveč kolaborantska elita.... dokler se te ne rešijo, ne bo boljše.

pa sej to nam je znano iz naše zgodovine...
kazam123
# 18.03.2010 ob 07:42
Če se tisti, ki so zatirani niso pripravljeni upreti, jim tudi ves preostali svet ne more pomagati. Naj se zgledujejo po Palestincih, ki se s kamenjem borijo proti Izraelcem s puškami.
tupamaross
# 18.03.2010 ob 09:14
To je lepa priložnost, da določene zadeve razčistimo. Pa jih
mi pustimo pri miru! Ne vtikajmo se v njihove zadeve in ne
solimo jim pamet in ne hodimo tja!

Vendar, oni bodo trumoma, kljub vsemu, prihajali sem. Pa v
še večjem številu in se bo tisoče organizacij v Evropi borilo
za njihove pravice in dokazovalo našo sovražnost do njih.
Osebno te ljudi imam rad in jih spoštujem, vendar kaj pa, ko
pa oni nočejo in ne rabijo niti našega spoštovanja, niti da jih
imamo radi, niti, da se nam usmilijo!? Preprosto hočejo biti
tle in takšni kot so! In to je problem. Zakaj mi ne moremo
biti za vzvrat tam in takšni kot smo? Spiti šnopček, vščipniti
za ritko natakarico, naše ženske se sprehoditi v mini krilcu,
v tangicah...?
jack burton
# 18.03.2010 ob 08:42
tupamaross.....

To si prav napisal......če jim pomagamo!? A oni sploh hočejo našo pomoč?
potamošer
# 18.03.2010 ob 09:33
Mislim, da hodi ta človek preveč časa po soncu z nepokrito glavo. Vrjetno se je že vpisal v kakšen roparski krožek in, da se petkrat na dan priklanja proti vzhodu. Upam tudi, da postori kaj pametnega za svoje otroke, razsejane po svetu. Sliši pa se tudi, da hodi v Afriko zaradi nekih ne prav moralnih razlogov.
spf xxii
# 18.03.2010 ob 09:17
Dol naj se preseli in naj podpira te lenuhe.
Kazalo