Kljub prepovedi ustavnega sodišča, ki je katalonski referendum o neodvisnosti označilo za nezakonitega, so se katalonske oblasti odločile za njegovo izvedbo, ki pa so jo oblasti v Madridu želele preprečiti z različnimi ukrepi, tudi s posredovanjem policije. Svet so v nedeljo tako obkrožili posnetki in fotografije, ki prikazujejo hudo nasilje španske policije nad katalonskimi volivci in volivkami, ki so želeli oddati glas na referendumu. Pri tem je policija uporabila tako gumijevke kot solzivec in celo gumijaste naboje. Poškodovanih je skoraj 900 ljudi.

Pojavlja se vprašanje, zakaj se je španska vlada odločila za tako represivno ukrepanje zoper ljudi, ki so pomagali izvajati referendum ali se ga zgolj udeležiti. Je imela na voljo kakšne druge ukrepe ali pa sta ji ustavno sodišče in lastno stališče o nesprejemljivosti referenduma zvezali roke? Zakaj ni dopustila izvedbe referenduma, ki pa ga ne bi priznala? Kot je v svojih odgovorih na naša vprašanja zapisal profesor Šabič s katedre za mednarodne odnose FDV-ja, bi to zahtevalo politično odgovorno, predvsem pa politično sposobno obravnavanje položaja v Kataloniji, iz razvoja dogodkov pa se po njegovih besedah ne da sklepati, da je španska vlada takšna. "Preganjati storilca, ki se prekrši proti zakonu, in ga spraviti v zapor je dokaj preprosto, početi to s celotnim narodom je pa blazno," je dodal. Ravnanje Madrida v tem primeru je označil za "politični diletantizem".

Glede na to, da so prebivalci Katalonije notranje močno razdvojeni pri tem vprašanju in večinska podpora neodvisnosti nikakor ne bi bila zagotovljena, bi lahko špansko vodstvo, če bi bilo politično modro, problematiziralo "recimo temu referendumsko nasilje nad, denimo, vsaj tretjino, če ne več Kataloncev, ki bi nasprotovali samostojni Kataloniji". "Tako pa so s svojim ravnanjem spravili v zadrego tudi to skupino."

"Težko se bo z EU-jem pogovarjala garnitura, ki pretepa svoje državljane"
Na vprašanje, v kakšen položaj bi razglasitev neodvisnosti postavila špansko vlado, tudi v kontekstu nedeljskega nasilja policije in ogorčenosti evropske javnosti, je Šabič odgovoril, da bi morala španska vlada prevzeti politično odgovornost, saj da je "ogrozila stabilnost države in s tem Evropske unije". Ob tem se sogovornik zaveda, da bo tovrstno odgovornost težko prevzeti, a, kot je dodal, se bo "z EU-jem težko pogovarjala garnitura, ki pretepa svoje državljane, in to v Evropski uniji v 21. stoletju".

Kakšne pa so lahko posledice razglasitve neodvisnosti, če bo mednarodna skupnost, predvsem EU, neodzivna? Radikalizacije v obliki državljanske vojne Šabič ne predvideva, saj lahko Španijo v bolj premišljeno obravnavanje te problematike prisilijo mednarodni instrumenti, "tudi izključitev iz članstva v mednarodnih organizacijah, česar si pa ta država ne more privoščiti".

Katalonske oblasti bi za razglasitev neodvisne države Katalonije potrebovale podporo mednarodne skupnosti, predvsem EU-ja in njenih držav članic. Evropska komisija pa je danes označila referendum za nezakonit, katalonsko vprašanje pa je po njenem mnenju notranje špansko vprašanje, s čimer se je jasno postavila na stran Madrida. "Narod, ki si želi samostojnost, prevzame tveganje, kako to uveljaviti v praksi," opozarja Šabič, zaradi česar mora za takšno odločitev po njegovem mnenju "za takim korakom stati tako rekoč vsak polnoletni volivec".

"Španija bi bila velika ovira za katalonsko članstvo v EU-ju"
A razglasitev neodvisnosti je šele začetek, pojasnjuje. Nato namreč sledijo boj za priznanja, vloge za članstvo v mednarodnih organizacijah, tudi v EU-ju, udejstvovanje športnikov na mednarodnih prireditvah in tako dalje. "Ne verjamem, da lahko neodvisna Katalonija po nekem hitrem postopku pride v Evropsko unijo. Že Španija bi bila velika ovira. Ampak to so reči, ki so jih zagovorniki referenduma in njihovi podporniki morali premisliti. Težava je, poudarjam, da pobudniki referenduma niso prepričali ogromne večine Kataloncev." A dodaja: "Vsaj do teh brutalnosti španske vlade ne."

Španska vlada se pri svojem zatiranju katalonskih prizadevanj za neodvisnost sklicuje na ustavo, ki referendum v le eni pokrajini prepoveduje. Šabič pa pravi, da "ima načeloma vsak narod pravico do samoodločbe". Kot dodaja, se je tudi Slovenija sklicevala na to načelo. "Če bi pravo bilo večno, sila, ki ga zagovarja, pa nepremagljiva, bi bili mi še danes del Avstro-Ogrske. Razmere se spreminjajo, prihajajo do točke, ko neki narod želi uresničiti pravico do samoodločbe. Nobenega razloga ni, da bi Katalonija bila pri tem izjema," je še zapisal Šabič.

Odzivi slovenske politike "zelo primerni"
Kako pa komentira odzive Slovenije na nedeljske dogodke in siceršnje težnje dela katalonske družbe po samostojnosti? "Odzivi slovenskega političnega vrha so po mojem mnenju primerni, ko gre za predsednika države in državnega zbora celo zelo primerni. Ko smo se mi borili za samostojnosti, smo k nam vabili vsakega, ki nam je želel prisluhniti, in številni Katalonci so nam bili zelo naklonjeni. Privoščili so nam uresničitev naših sanj in upali, da se bodo nekoč tudi njihove. Tega ne smemo pozabiti."