Z območja Košic je bilo med drugo svetovno vojno ubitih 15.700 Judov. Foto: EPA
Z območja Košic je bilo med drugo svetovno vojno ubitih 15.700 Judov. Foto: EPA

Direktor izraelskega urada Centra Simona Wiesenthala Efraim Zuroff je pojasnil, da jim je pred desetimi meseci informator v zameno za nagrado v vrednosti 25.000 ameriških dolarjev priskrbel podatke, s pomočjo katerih so v madžarski prestolnici odkrili Csataryja.

Septembra lani so pridobljene podatke predali madžarskemu državnemu tožilstvu, prejšnji teden pa so predstavili še dodatne dokaze o njegovih zločinih. Gre za dokaze o njegovi ključni vlogi pri deportaciji okoli 300 Judov iz Košic v Kamenetz-Podolsk v Ukrajini, kjer so jih večino pobili poleti leta 1941.

Center Simona Wiesenthala je sporočil, da novi dokazi krepijo že tako močan primer proti Csataryju, zato vztrajajo, da mora odgovarjati za svoje zločine.

"To, da je minil čas, na noben način ne zmanjšuje njegove krivde, in starost ne bi smela biti zaščita za odgovorne za holokavst," je poudaril Zuroff.

Pomočnik državnega tožilca Jeno Varga je sporočil, da preiskava poteka in da bo njihov urad preučil informacije.

Center združil moči s tabloidom
Britanski tabloid The Sun je v nedeljo poročal, da je v Budimpešti našel in identificiral Csataryja. Časopis je objavil njegovo fotografijo in zapisal, da je Csatry njihovemu novinarju, ki ga je pred vhodnimi vrati vprašal za očitane mu zločine, zaloputnil vrata in zanikal vpletenost v zločine.

Po besedah Zuroffa je The Sun našel Csataryja na podlagi lani septembra objavljenih informacij in to je že četrtič, da omenjeni tabloid s centrom sodeluje pri "pritisku na oblasti, ki so počasne pri kaznovanju nacističnih zločincev."

Center Simona Wiesenthala je aprila letos Csataryja postavil na čelo seznama najbolj iskanih vojnih zločincev na svetu.

Po njihovih podatkih je bil med drugo svetovno vojno v času nacistične okupacije takratne Češkoslovaške šef policije v judovskem getu v Košicah. S tega območja je bilo med vojno ubitih 15.700 Judov, ki so jih večinoma prepeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz.

Češkoslovaško sodišče je Csataryja leta 1948 v odsotnosti obsodilo na smrt. Po vojni je zbežal v Kanado, kjer je do leta 1995 kot prodajalec umetnin živel pod lažnim imenom v Montrealu in Torontu. Ko so ga odkrili, je zbežal na Madžarsko.