Somalijski morski razbojniki se nad
Somalijski morski razbojniki se nad "zaslužkom" v lanskem letu ne morejo pritoževati. Foto: EPA
Abdiveli Mohamed Ali in David Cameron
Vprašanje je, ali bo konferenca v Londonu obrodila sadove v obliki konkretnih ukrepov, saj je pozornost mednarodne skupnosti trenutno bolj kot na Afriški rog osredotočena na Sirijo. Foto: Reuters
Somaliji obljubljena pomoč

Podatki, objavljeni v poročilu Združenih narodov, namreč kažejo, da so somalijski pirati v letu 2011 z odkupninami zaslužili zavidljivih 127 milijonov evrov. Še leto prej so z odkupninami zaslužili le nekaj več kot 82 milijonov evrov.

Odkupnine, ki so jih za izpustitev ugrabljenega plovila in posadke zahtevali somalijski pirati, so v letu 2011 v povprečju znašale 3,73 milijona evrov za ladjo in 7,5 milijona evrov za tanker, razkrivajo ugotovitve Urada ZN-a za boj proti mamilom in kriminalu (UNODC).

Pranje denarja dvignilo cene
UNODC, ki je ugotovitve med razpravo o težavi piratstva ob somalijski obali predstavil Varnostnemu svetu ZN-a, opozarja, da gre del denarja od ugrabitev v zakonite finančne sisteme in da je tako pranje denarja v zadnjem letu povzročilo visok dvig cen na območju Afriškega roga. Poleg tega pirati seveda ne plačujejo davkov, s čimer še dodatno spodkopavajo lokalno gospodarstvo.

Sodišča v 20 državah po svetu trenutno sodijo 1.116 Somalcem, obtoženim piratstva, še 688 primerov piratstva pa obravnavajo sodišča v afriških državah, kot so Kenija, Somalija, Sejšeli, Tanzanija in Mauritius, razkriva UNODC.

Vezi med Al Šababom in pirati ni?
Povezav med somalijskimi pirati in uporniško islamistično milico Al Šabab, ki deluje na območju Somalije, kjer se nasilno upira prehodni vladi v Mogadišu, UNODC ni odkril, je povedal izvršni direktor urada Jurij Fedotov.

Posli somalijskih piratov cvetijo tudi zato, ker v državi na vzhodu Afrike ni močne osrednje oblasti. Prihodnosti od vojne uničeni državi je bila namenjena tudi mednarodna konferenca v Londonu, na kateri so se zbrali predstavniki več kot 40 držav in mednarodnih organizacij. Razpravljali so o ukrepih za napredek v državi, kjer mir in stabilnost ogrožajo revščina, nasilje islamističnih upornikov in piratstvo.

ZDA in Velika Britanija obljubile pomoč
Britanski premier David Cameron je ob začetku konference pozval k pomoči Somaliji. Težave v Somaliji nimajo posledic zgolj za to državo, ampak so pomembne za ves svet, je dejal in mednarodno skupnost pozval, naj pomaga Somalcem pri spopadanju z njihovimi težavami. Svet mora Somaliji pomagati pri krepitvi varnosti in dostavljanju humanitarne pomoči v kraje, kjer jo potrebujejo, je še poudaril. Velika Britanija bo namenila skoraj 60 milijonov evrov dodatne pomoči somalijskim beguncem v Keniji in Etiopiji, je zagotovil Cameron.

Pomoč Somaliji v višini 48 milijonov evrov je napovedala tudi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. "Stališče ZDA je jasno: ne bomo trpeli nobenega poskusa ustavitve političnega procesa in uničenja vzpostavljenega statusa quo (v Somaliji)," je povedala.

Da ne bi ostalo le pri besedah
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je dejal, da se Somaliji odpira "novo obzorje", država pa ima zdaj priložnost končati dolgo obdobje nemirov in krize. Po drugi strani je mednarodna skupnost še daleč od rešitve vprašanja piratstva ob somalijski obali, je priznal Ban.

Somalijski predsednik Šarif Šejk Ahmed je izrazil upanje, da dane obljube ne bodo ostale "zgolj besede na kosu papirja" in da bodo Somalcem res pomagale pobegniti od njihovih "grozovitih spominov". Svet je spomnil na obljube, ki jih je dal Somaliji v preteklosti in so ostale neuresničene.

Al Šabab napovedal boj "imperialistični kampanji"
Islamistična milica Al Šabab, ki je v zadnjem času imela izgube v boju s silami somalijske prehodne vlade in etiopske vlade, je sicer kljub nedavnim neuspehom v odzivu sporočila, da se bo "z vsemi razpoložljivimi sredstvi" in še odločneje kot doslej borila proti "imperialistični kampanji" ter "zahodnim križarjem". Poudarila je, da udeleženci londonske konference nimajo ključa do prihodnosti ali stabilnosti Somalije, in ponovila, da nikoli ne bo odstopila od svojih prepričanj in od cilja vzpostavitve islamskega šeriatskega prava v Somaliji.

Clintonova je po konferenci povedala, da se ji zračni napadi na področja pod nadzorom milice ne zdijo pametna ideja. "Nisem vojaški strateg, a menim, da vem dovolj, da lahko rečem, da zračni napadi ne bi bili dobra ideja in nimamo nobenega razloga, da bi mislili, da kdor koli, zagotovo pa ne ZDA, razmišlja o njih," je povedala.

Somaliji obljubljena pomoč