Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 20 glasov Ocenite to novico!
Nedavni protesti so predvsem izraz razočaranja nad velikimi pričakovanji ob podpisu jedrskega sporazuma (JCPOA) in sprostitvijo dela omejevalnih ukrepov, kot tudi nad optimističnimi napovedmi predsednika Rohanija v obeh predvolilnih kampanjah, pravi veleposlanica. Foto: EPA
Kristina Radej
Kristina Radej ocenjuje, da se je življenje v Iranu v petih letih za večino ljudi izboljšalo. Foto: Daniel Novakovič, STA, vir: MZZ
Mahmud Ahmadinedža
Mahmud Ahmadinedžad je bil predsednik Irana med letoma 2005 in 2013. Foto: EPA
Rohani je na lanskih majskih volitvah prepričljivo zmagal. Foto: EPA

Za tuja podjetja v Iranu, tudi slovenska, največja težava bančni tokovi

Pogovor z veleposlanico v Iranu Kristino Radej
13. januar 2018 ob 08:47
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vloga slovenskega veleposlaništva v Teheranu je za delovanje slovenskih podjetij neizogibna. Poslovno okolje, navade in procesi so namreč neprimerno drugačni v primerjavi s tradicionalnimi slovenskimi izvoznimi trgi, pravi slovenska veleposlanica v Iranu.

Kristina Radej je profesionalna diplomatka, službovala je na veleposlaništvih v Pekingu in Braziliji, med letoma 2009 in 2013 je bila odpravnica poslov v Teheranu. Njena zadnja naloga je bila zaprtje veleposlaništva zaradi varčevalnih ukrepov. Maja lani se je v Teheran vrnila, tokrat kot veleposlanica.

Ob nastopu mandata ste rekli, da bo prioritetna naloga veleposlaništva podpora slovenskemu gospodarstvu – zdaj vidimo, da se slovenska podjetja umikajo z iranskega trga. V čem je največja težava?
Ne bi se strinjala z vami, da se vsa slovenska podjetja umikajo iz Irana. Prioriteta zunanjega ministrstva je bila vedno gospodarska diplomacija in v tej luči je veleposlaništvo v Teheranu vedno podpiralo slovensko gospodarstvo. Če pogledamo 180-milijonsko menjavo v času najhujših sankcij leta 2013, lahko brez dvoma rečemo, da je interes slovenskega in iranskega gospodarstva izjemno visok. Umikajo se le redka podjetja, večina, ki delajo na resnejših, zrelih trgih, pa ostajajo oziroma prihajajo s trdim korakom nazaj v Teheran. Ne bi rekla, da se umikajo.

Glede na to, da sem v obdobju 2009—2013 štiri leta vodila veleposlaništvo RS-a v Teheranu, dobro poznam tako razmere v Iranu kot potrebe slovenskega gospodarstva. Delovanje veleposlaništva v Teheranu je izrazito usmerjeno v podporo slovenskemu gospodarstvu, kar ponazarja tudi podatek, da je bilo pred zaprtjem veleposlaništva skoraj 80 odstotkov vizumskih vlog izdanih iranskim podjetnikom in tehničnemu osebju, ki je sodelovalo s slovenskimi poslovnimi partnerji. Pričakujemo, da bo veliko zanimanje podjetnikov iz obeh držav tudi v prihodnje osrednja točka delovanja veleposlaništva.

V Iranu poleg skupnega predstavništva slovenskega gospodarstva samostojno delujejo tudi druga slovenska podjetja. Predstavništvo je izključno poslovno-interesna združba podjetij ustanoviteljic (op. Iskratela, Comite, Duola in Rika) in predstavlja le manjši del navzočnosti slovenskih podjetij v Iranu. Veleposlaništvo ima z vodstvom predstavništva slovenskega gospodarstva v Teheranu tesne vezi in podpira podjetja na področjih, kjer je to mogoče. Strategija delovanja podjetij, ki vstopajo na iranski trg, je v večini primerov zastavljena dolgoročno.

Pri tem je treba poudariti, da je v državah z izrazito visoko stopnjo državnega lastništva v podjetjih in gospodarstva, vezanega na državne strukture, usklajeno delovanje podjetij iz tujine in njihovih diplomatskih predstavništev toliko pomembnejše. V tem okviru je vloga veleposlaništva RS-a v Teheranu za delovanje slovenskih podjetij neizogibna. Poslovno okolje, navade in procesi so namreč neprimerno drugačni v primerjavi s tradicionalnimi slovenskimi izvoznimi trgi.

Katere so največje ovire za tuja podjetja na iranskem trgu?
Pri poslovanju slovenskih kot tudi večine tujih podjetij v Iranu predstavlja finančni promet še vedno eno največjih ovir za pospešitev obsega blagovne menjave ter ozko grlo pri sklepanju naložbenih poslov. Največje težave z Iranom so še vedno bančni tokovi.

Zakaj je težave v bančnem sektorju tako težko odpraviti? Je glavni razlog mednarodni, sankcije, ki so v tem sektorju še vedno močne?
To je gotovo eden od razlogov, po drugi strani pa je treba vedeti, da so mednarodne sankcije zadevale bančni sektor. To je dejstvo. Vzpostavitev ponovnih finančnih transakcij in transferjev je velik zalogaj. Vsaka država se sicer vsaka zase trudi. Tudi Slovenija je svojim podjetjem zagotovila nemoteno bančno poslovanje prek Gorenjske banke in SID banke, pa vendarle, te zadeve tečejo počasi. Problem pa je tudi v nerazvitem bančnem sektorju znotraj Irana.

Kakšne so gospodarske razmere v Iranu? Opažate razlike med zdajšnjim obdobjem in obdobjem do leta 2013, ko ste tudi bili v Teheranu? Kakšno je življenje v državi?
Življenje v Iranu se je v vsakem pogledu spremenilo v primerjavi z obdobjem iz drugega mandata predsednika Ahmadinedžada, ko se je država spoprijemala z ostrimi mednarodnimi sankcijami, visoko inflacijo in nezaposlenostjo. Navkljub izrazom nezadovoljstva dobršnega dela prebivalcev ti po mojem mnenju živijo bolje in imajo višjo življenjsko raven. Nedavni protesti so predvsem izraz razočaranja nad velikimi pričakovanji ob podpisu jedrskega sporazuma (JCPOA) in sprostitvijo dela omejevalnih ukrepov, kot tudi nad optimističnimi napovedmi predsednika Rohanija v obeh predvolilnih kampanjah.

Od iranskega jedrskega sporazuma so si mnogi veliko obetali, a ga je nasprotovanje novega ameriškega predsednika povsem ohromilo. Kakšne posledice ima to lahko za notranjepolitične razmere v Iranu in prihodnost države?
Gospodarske razmere v Iranu so se po podpisu JCPOA-ja postopoma zboljšale, kar dokazujejo tudi gospodarski kazalniki (npr. iz negativne gosp. rasti v 2015 znaša zdaj rast BDP okoli 5,5 %). Od vlade predsednika Rohanija so se pričakovali hitrejše odpiranje gospodarstva, odločnejši pritok investicijskih sredstev in izboljšanje varnostnih razmer preko tesnejšega sodelovanja z Zahodom. Vendar v obdobju dveh let od sklenitve JCPOA-ja iranski vladi ni uspelo zagotoviti zadostne količine svežega kapitala in tehnologije za zagon industrijskega razvoja, ki bi omogočil odločnejše prestrukturiranje gospodarstva. Spremembe so sicer vidne, vendar postopne, pri čemer vlada nima vseh vzvodov za izvedbo odločnejšega in hitrejšega prestrukturiranja.

Vlada predsednika Rohanija bo v kontekstu aktualnih dogodkov in povečanega nezadovoljstva dela prebivalstva, predvsem mladih, najverjetneje prisiljena spremeniti določene gospodarske usmeritve. Še posebno tiste ukrepe, ki jih je zastavila v nedavno predstavljenem osnutku proračuna za naslednje leto, ki bi ob potrditvi v parlamentu močno prizadeli najranljivejše dele družbe - to je večino udeležencev tokratnih protestov. Vlada bo predvsem primorana razmisliti o posledicah napovedanega zmanjšanja proračuna in čim prej sprejeti ukrepe, ki bodo odpravili nezaposlenost, zmanjšano kupno moč, korupcijo, nižanje vrednosti riala in neenakomerno porazdelitev bogastva med državljani.

Nedavni protesti in notranjepolitične razmere v Iranu v tem trenutku ne vplivajo neposredno na poslovanje slovenskih podjetij, ki že delujejo na iranskem trgu ali ki so v sklepni fazi sklepanja poslov. Sicer je že dlje časa, še posebno od izvolitve novega ameriškega predsednika, zaznati zaskrbljenost zaradi možnosti poslabšanja odnosov med ZDA in Iranom. Vendar se večina slovenskih podjetij usmerja na iranski trg dolgoročno in razume ciklična nihanja v političnih odnosih, ki se odražajo tudi na gospodarskem področju.

Slovenska podjetja zelo natančno spremljajo aktualna dogajanja v Iranu in o morebitni spremembi odločitev o prihodnjem poslovanju v državi ne razmišljajo, kajti v naslednjih dneh pričakujejo oblikovanje jasnejše slike, ko bodo lažje sprejemali tovrstne odločitve. Tista podjetja, ki so bila v Iranu navzoča tudi v obdobju sprejemanja najostrejših sankcij v času drugega mandata predsednika Ahmadinedžada in nemirov leta 2009, menijo, da trenutne razmere ne bodo preveč vplivale na njihove prihodnje poslovne odločitve. Seveda pod pogojem, da ne pride do izrazitejšega poslabšanja varnostnih razmer, ki bi vplivale na politično in gospodarsko stabilnost države.

Če ne pride do resnejših zapletov z ZDA, se v Iranu pričakuje, da bo poslovanje tujih podjetij potekalo v enakem obsegu in obliki kot do zdaj. Med vsemi političnimi akterji v državi je namreč v tem trenutku zaznati potrebo in zavezo po krepitvi iranskega gospodarstva prek tesnejše povezanosti z mednarodno skupnostjo.

Kako si razlagate ozadje zadnjih protestov?
S protesti je večina demonstrantov želela opozoriti na poslabšanje gospodarskih razmer v državi, predvsem na povečane cene osnovnih živil, nezaposlenost, inflacijo in korupcijo. Pozsneje so protesti prerasli v nemire, v katerih so protestniki zahtevali odločnejše spremembe ustroja islamske države in odstop voditeljev. Tudi v Iranu so deljena mnenja o vzrokih protestov, ki so se začeli v verskem središču Mashadu. Nekateri predvidevajo, da jih je organizirala opozicija, vendar obstaja enotno mnenje, da so se jih v nadaljevanju udeležili pretežno mlajši s popolnoma drugačnimi zahtevami, ki niso imele neizogibno političnega predznaka.

Ocenjuje se, da večina udeležencev tokratnih protestov ni volila predsednika Rohanija na volitvah maja lani, čeprav je med njimi prav gotovo določen del njegovih nezadovoljnih volivcev. Analiza volilnih izidov je pokazala, da obstaja izredno majhna verjetnost, da bi se večinska skupina volivcev že po nekaj mesecih odločila za tako drastičen odklon in nasilne izraze nezadovoljstva. Predsednik Rohani je namreč 19. maja 2017 zmagal s prepričljivo večino več kot 57 odstotkov glasov ob 73,3-odstotni volilni udeležbi.

Jedro tokratnih protestov predstavlja popolnoma druga skupina državljanov, ki se volitev bodisi ni udeležila ali je bila premlada za volitve. Vodita jih predvsem razočaranje nad smerjo in hitrostjo gospodarskih in družbenih sprememb ter občutek nebogljenosti in nezmožnosti vplivanja na dogodke.

Protesti so nedvomno zadali težak udarec predsedniku Rohaniju in njegovi zmerni politični opciji, pri čemer je treba ugotoviti, da se je oster odziv njegovih nasprotnikov že dlje časa pričakoval, čeprav morebiti ne v obliki nasilnih demonstracij.

Več o razmerah v Iranu in pogovor z veleposlanico si lahko ogledate v oddaji Globus na spodnji povezavi.



Mojca Širok, TV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
mertseger
# 13.01.2018 ob 08:57
Kako lahko imajo slovenska podjetja problem s finančnim poslovanjem v Iranu če lahko Iranec pri nas gospodu Supermenu in Mikimiški nakaže milijone $ da ni nobenega problema.
TIGR
# 13.01.2018 ob 09:32
Na primeru Irana se vidi vso Zahodno dvoličnost in pokvarjenost. Iran je država, ki v zadnjih stoletjih ni napadel nobene države, medtem pa Zahod veselo posluje z dokazano največjimi podpornicami in izvozniki terorizma na Bližnjem vzhodu (SA, Katar, Bahrain etc).

Zaradi Irancev nimamo niti enega begunca, zaradi naših "prijateljev" in njihovih inštruktorjev (ZDA, VB) pa na milijone...

Kdo je tu nor?
TIGR
# 13.01.2018 ob 09:08
ATP
Povprašaj v naši prijateljski državi, demokratični Saudovi Arabiji,ki je tako demokratična, da celo nadzoruje zagotavljanje osnovnih človekovih pravic po svetu... :-))
Bivši uporabnik
# 13.01.2018 ob 10:14
@ATP
Člankov o SA je že dosti, pa noben ni kaj preveč kritičen.
TIGR
# 13.01.2018 ob 09:49
ATP
Pa kaj tebi človek ni jasno? Zahod z največjo podpornico terorizma veselo posluje, Iranu pa nabija sankcije... Si slep ali kaj hujšega?
Samega stanja v iranski družbi ne komentiram, če ga bodo želeli Iranci spremenit - ga bodo sami brez raznoraznih zahodnih svetovalcev. Vsekakor si pa večina ne želi, da končajo kot sosednji Irak, Sirija ter malo bolj oddaljena Libija.
samba
# 13.01.2018 ob 08:55
Naj poslujejo preko NLB oni so v stanju speljati vse trasakcije pa tudi če gre za pranje denarja.
Murpek
# 13.01.2018 ob 09:28
Z Iranom bi se mogli še precej bolj gospodarsko povezat...treba je priznat, hrbtenico imajo..
veza
# 13.01.2018 ob 09:19
Za tuja podjetja v Iranu, tudi slovenska, največja težava bančni tokovi

naj se grejo učit v NLB, itak bomo na koncu vse minuse pokrili davkoplačevalci, kot vedno.
QUENDI
# 13.01.2018 ob 10:17
.....le kako se odvijajo finančni tokovi združb uvrščenih na seznam terorističnih v Zahodni demokraciji.......
Bivši uporabnik
# 13.01.2018 ob 10:20
@ATP
Škoda da ti ne pišeš člankov za MMC.
ATP
# 13.01.2018 ob 09:02
NLB ima odgovore na vse "poslovne izzive".

Tako doma, kot v tujini.
firtoh
# 13.01.2018 ob 21:30
Moj kolega je pred prazniki bil mesec dni v Iranu,kjer so montiral proizvodno linijo za tovornjake Actros(MB).Ko so končali,je direktor firme Khodro Diesel vse delavce,skupaj z šefom, poklical v pisarno in vsakemu osebno dal kuverto z denarjem.Pri njih ni, damo šefu,delavci pa potem denar dobijo al pa ne.
whiteswan
# 13.01.2018 ob 11:14
Se glupa evropa z pijanckom Junckerjem na celu vidi ogromen potencial v drzavi z 80 mio ljudi, vecinoma mladimi in dobro izobrazenimi, zgodovinsko dobro "fiksiranimi".
Samo v amerisko-izraelsko racunico se Iran pac ne vklaplja, ker se (med redkimi) ne strinja z koncnim izbrisom palestincev iz oblicja zemlje in popolno legalizacijo "zidovske drzave" in egzodusa 1 mio palestincev.

Ampak amerji so mislili da so iranci tako nori da bodo nasedli zahodnim zgodbam in svojo oblast zamenjali za taksno podobno danasnji demokraticni Libiji.

Geopolitika 101.
moj komentar
# 13.01.2018 ob 18:34
Več denarja, kot ga opere ameriška centralna banka, ga ne operejo vse banke sveta.
Samo toliko.........
SamoRes
# 13.01.2018 ob 13:09
Desničarji, če že vseskozi govorite o Iranu potem je tu dokaz, da se je Janša v času, ko je bil predsednik vlade in je vlada v upravo NLB imenovala nadzornike srečal z Iranci.
http://foto.sta.si/#!a/6
63/25872
sosman
# 13.01.2018 ob 11:13
Kako se je že izšla zgodba o pranju milijarde? Kdo v politiki in NLB je vedel in kako dolgo bodo še zaprti? Hvala...
m72
# 13.01.2018 ob 10:28
"Naj poslujejo preko NLB oni so v stanju speljati vse trasakcije pa tudi če gre za pranje denarja."
Če pa gre samo za pranje denarja pa lahko tudi preko SDS, a ne?
SpicyWeiner
# 13.01.2018 ob 10:51
Zaposleni na NLBju ob prebiranju tega članka
Miham
# 13.01.2018 ob 10:03
pranje denarja v NLB, ki pa se ga zacuda ne raziskuje

(so namrec volitve pred vrati, in mogoce ne bi prava stranka zmagala)
cocoon
# 13.01.2018 ob 09:13
torej brez dobre beseda veleposlaništva ne bi mogel iranski denar v NLB?
Nikolas
# 14.01.2018 ob 07:19
...če je "tok" v pravi smeri se nihče ne razburja... vsaj ne tisti h katerim tok "vodi" !
TellingTheTruth
# 13.01.2018 ob 12:48
Ne pomaga pri poslovanju z Iranom dejstvo da so prek nase banke oprali milijardo evrov povsem nic?

So nasi bancniki to naredili povsem zastonj?

Pa ne no :(
audiac
# 13.01.2018 ob 12:44
UncleSam,
kdo se oglaša :)) Dobra.
Zoro27
# 13.01.2018 ob 11:45
@aktivist - ne, njih plačujejo tisti drugi, ki jim brišejo milijonske dolgove.
Zoro27
# 13.01.2018 ob 09:46
Smešno. Za podjetja so denarni tokovi problem. Za sive posle s pranjem denarja pa sploh ne.
Vstajniki pa nič!
sumtb
# 13.01.2018 ob 09:45
Glede na to, da sem v obdobju 2009—2013 štiri leta vodila veleposlaništvo RS-a v Teheranu, dobro poznam tako razmere v Iranu kot potrebe slovenskega gospodarstva.

Spin doktorji pa delajo 100 na uro s tem pranjem iranskega terorističnega denarja v NLB.

Glede na to, da je bila v letih ko je največ plačilnega prometa na NLB opravil človek z iranske teroristične watchliste in da je za to vedel cel politični vrh, Pahor, Golobič, Kresalova, etc, ter da je za to vedela ali pa bi morala vedeti tudi dotična gospa je vredno poudariti da se v kakšni zdravi demokraciji s tem nebi hvalila ker bi kot prvo že bila za zapahi oz. bi bila na poti tja. V Sloveniji pa seveda prej kdo pade z lestve.

Fuj vas bodi bi rekel Dr. Stare.
svetovnipopotnik
# 22.01.2018 ob 17:51
Ko bi Iran bolje poznali, bi se prepričalio, da je IRAN LAIČNA DRŽAVA. Pritisk klerikov na življenje je neprimerno manjši kot pri nas (živim v Italiji): križi v vsakem kotu, križi na vrhu gora, zvonenje večkrat na dan tudi po 20 minut, papež in vatikan v vsakem dnevniku, stalne zdrahe zaradi verouka v šolah, vesele finance in še in še. V Iranu res nekajkrat na dan vabijo k molitvi in ko sem bil tam, se je tudi TV vključila v to vabilo, s tem pa je bilko konec. Celo mavzolej Homeinija sem lahko obiskal in v njem fotografiral. Pravtako obiskal svetišče šiitov Mašhadu, kljub temu, da sem se ecvidentiral kot ateist.Čudoviti prijazni ljudje. In kaj je hudega če nek verski dostojanstvenik opozarja na spoštovanje zakonov, poštenost, javno moralo itd. Pri nas dostojanstzveniki na takem novoju navadno >zvonijo< z milijoni.
In pranje denarja: so oškodovali Slovenijo? Ne. Največ so pri NLB nekateri dobili kaj v kuverti.
Dajte no s tem terorizmom. Ves terorizem je požegnan od RKC.
Že se bojim cenzure......
Zoro27
# 15.01.2018 ob 10:06
@SamoRes - spet onanira na Janeza. Še ni izpolnil dnevne kvote.
cairns
# 13.01.2018 ob 16:21
Za tuja podjetja v Iranu, tudi slovenska, največja težava bančni tokovi

NLB je rešitev za vse težave.

Naslov: NLB d.d. Trg republike 2, 1520 Ljubljana
Homer.
# 13.01.2018 ob 13:31
Ta članek potrjuje, da nobenega pranja denarja ni bilo!
audiac
# 13.01.2018 ob 12:40
Saj sem vedel. Tema Iran. Ti pa o SA ;-). ... je napisal ATP.

Pravilno TIGR.Kakorkoli obračamo,je delček te zgodbe tudi S.Barabija.
zapravico
# 13.01.2018 ob 09:08
Naši politiki in iranski je glih tako kot bi se ovca dogovarjala z volkom,da je ne bo požrl
copcop
# 13.01.2018 ob 16:05
pranje denarja v NLB, ki pa se ga zacuda ne raziskuje (so namrec volitve pred vrati, in mogoce ne bi prava stranka zmagala)

Več razlogov je, a dva sta pomembna. Na oblasti 2009-10 je bila stranka, ki je tudi sedaj v poziciji. Zato ji seveda raziskovanje ni v interesu. A še pomembnejši razlog je prodaja NLB. Banke ni možno prodati in zagotovo bo kupnina manjša, če se bo javno razpravljalo o pretakanju Iranskaga denarja na zahod. Zato slovenskemu političnemu vrhu tišina ustreza in to bi moralo ustrezati tudi opoziciji, ker če banke ne prodamo, bo ostal bankomat v rokah vladajočih.
ATP
# 13.01.2018 ob 15:52
samogledam

Za URI SOCA to 100 % drzi.

Zal :-(
samogledam
# 13.01.2018 ob 15:35
Tudi z Kuvaitom so bile težave...zato je pred leti moj prijatelja denar prinesel s seboj v kovčku, da je plačal storitve UKC in Soči za protezo. Kar veliko dolarjev sva odnesla na blagajno UKCja. in kolikor vem še vedno mnogi prenašajo gotovino osebno, poiščejo agencijo tu ali tam in posel steče.
hehet
# 13.01.2018 ob 10:56
@aktivist verjetno so plačali tudi moderatorje, da so odstranili vse komentarje o NLB-ju in pranju denarja...
sm0ve
# 13.01.2018 ob 12:57
Za slovenska potjetja bančni tokovi niso problem. Že NLB opere vse, kar pride iz tam.
zeus.zeng
# 13.01.2018 ob 11:32
Za tuja podjetja v Iranu, tudi slovenska, največja težava bančni tokovi..
--------------
niii problemaaa - bo janša zrihtu - po privat liniji ...
aktivist
# 13.01.2018 ob 10:35
So v SDS placali nacionalko, da se pozornost preusmeri na Irance kot na njihove umazane kredite?
UncleSam
# 13.01.2018 ob 12:14
....z Iranom ne bi smel nihče sodelovati, dokler ne nehajo podpirati terorizem....
ATP
# 13.01.2018 ob 10:23
BarakOrkbama

Jim budget ne dopusca :-)
ATP
# 13.01.2018 ob 10:06
TIGR

# 13.01.2018 ob 09:49

Samega stanja v iranski druzbi ne komentiram

:-)))

Potem pa pocakaj na clanek o SA
ATP
# 13.01.2018 ob 10:17
BarakOrkbama

Jaz sem do SA oz. bolje zapisano do njenega rezima zelooo kriticen.
ATP
# 13.01.2018 ob 09:32
Murpek

To nima nobene zveze s hrbtenico.

Mule branijo svoje privilegije, na racun mladih politicno neobremenjenih Irancev, ki bi radi bolje ziveli.

Ne pozabimo, da so Iranci najbolj izobrazen narod v regiji.
ATP
# 13.01.2018 ob 09:10
TIGR

Saj sem vedel. Tema Iran. Ti pa o SA ;-)
presenečen
# 13.01.2018 ob 09:07
Za tuja podjetja v Iranu, tudi slovenska, največja težava bančni tokovi

Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh,
in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti?

Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro,
naj uživa v sočni jedi vaša duša.

Nagnite svoje uho in pridite k meni,
poslušajte in bo živela vaša duša.
Vcepil vam bom večno zavezo,
Davidove dobrote, ki so zanesljive.

Iščite GOSPODA, dokler se daje najti,
kličite ga, dokler je blizu
!
Krivični naj zapusti svojo pot
in hudobni svoje misli.
Vrne naj se h GOSPODU, da se ga bo usmilil,
k našemu Bogu, ki je velik v odpuščanju.

Iz 55
ATP
# 13.01.2018 ob 09:08
Upam da ne bo 365 komentarjev, da je za korupcijo kriva CIA, pa ZDA, pa sankicije,...
ATP
# 13.01.2018 ob 09:06
Kako kaj poteka prevzgoja mladih protestnikov, ki jim je bilo enostavno dovolj korupcije?
ATP
# 13.01.2018 ob 09:45
TIGR

Ti pa spet o SA :-)))
AMFIBIJA
# 13.01.2018 ob 08:54
Farrokh Kapekani

FARUK IN GORHAN

Se godilo je v deželi vzhodni,
kmalu vam razkrijemo, v kateri,
tamkaj vse je podrejeno veri,
nekaterim malce staromodni.

Danes to v deželi je iranski,
na zahvalni dan se gre umivat,
nase vode posvečene zlivat,
Faruk, šah nekdanji perzijanski.

Pranje je umivanje obredno,
Faruk tega dobro se zaveda,
naokrog premišljeno pogleda,
delovati hoče šah naš zgledno.

Kdo opravil bi obredno pranje,
saj se šahu delo to upira,
Faruk se naprej, nazaj ozira,
kdo prevzame nase žrtvovanje.

Plačal dobro sam mu bo v dinárjih,
oh, kako zveni izraz domače,
plačal šah bo mastno pomagače,
šepeta se glasno v kuloarjih.

Se za pranje šahu priporoča,
mož ki je po videzu privlačen,
koruptiven ni, je ves drugačen,
ta opravlja dela vsa mogoča.

Bo opral pošteno vse, fiktivno,
šeriatskega se držal prava,
tole pranje prava bo poplava,
deloval bo mož nekoruptivno.

Gorhan se možakar imenuje,
vloge menja hitro, brez težave,
vskoči vedno v prave zamenjave,
na zahodno stran možak kupčuje.

Gorhan zlahka vse stvari opere,
ki za šaha so preveč kočljive,
in dinárje perzijske lepljive
kot nagrado v lasten žep pobere.

Pa zgodi se v Perziji rošada,
šaha je odplavila poplava,
Gorhan v brozgi ves umazan tava,
ve, da je vse bliže dan propada.

Nova maska več mu ne pomaga,
ta preveč je namreč prepoznavna,
šeriatska ga justica slavna
spravi tjakaj, kjer pravičnost zmaga.
Kazalo