V zbornici za nepremičninsko posredovanje menijo, da bi novi zakon o nepremičninskem posredovanju povzročil več zmede kot koristi. Foto: BoBo
V zbornici za nepremičninsko posredovanje menijo, da bi novi zakon o nepremičninskem posredovanju povzročil več zmede kot koristi. Foto: BoBo
Znesek najvišjega dovoljenega plačila za posredovanje pri nakupih in prodajah nepremičnin lahko znaša največ štiri odstotke vrednosti nepremičnine za fizične osebe. Foto: BoBo
Nepremičninski agenti bodo morali, če bo zakon sprejet, pred sklenitvijo pogodbe o nepremičnini preveriti njeno pravno in dejansko stanje (ali ima nepremičnina urejeno gradbeno in uporabno dovoljenje) ter nato pisno opozoriti na morebitne pravne ali druge stvarne napake nepremičnine. Foto: BoBo

Regulacija poklica se povečuje predvsem z nadaljnjim omejevanjem višine plačila za storitev nepremičninskih posrednikov. Gre za prakso, ki je v primerljivih državah ne najdemo, saj ceno storitev določa trg. Omejitve so še toliko bolj nerazumljive, ker gre za storitev, ki ni obvezna, ampak se lahko potrošniki zanjo svobodno odločijo. V praksi se s posredovanjem nepremičninskih družb v Republiki Sloveniji izvede manj kot 1/3 poslov v prometu z nepremičninami. Po drugi strani pa obstajajo številne storitve, ki so za državljane obvezne (npr. promet z vrednostnimi papirji prek borzno posredniških družb ali bančne storitve), pa kljub temu plačilo zanje ni zakonsko omejeno. Iz navedenih razlogov smo prepričani, da so te omejitve v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in bomo v tem smislu tudi ukrepali, če bo zakon uveljavljen.

Boštjan Udovič o dodatnih regulacijah, ki jih uvaja novi zakon.
Evri, bankovci, denar
Nepremičninski posredniki bi, če posla ne bi bilo, lahko zaračunali le dejanske stroške, ki so jih imeli. Zakon določa, da lahko ti stroški znašajo največ 150 evrov. Foto: BoBo

Z odstopom premierja Mira Cerarja in posledičnim razpadom vlade je postalo jasno, da bodo volitve v DZ znova potekale predčasno. DZ je zaradi tega tudi ukinil aprilsko redno sejo vlade in zdaj na izrednih sejah poslanci skušajo do volitev potrditi še kakšen zakon.

Pretekli teden je zato napovedana izredna seja DZ-ja, na kateri bodo poslanci obravnavali kar 22 predlogov zakonov, ki jih je v parlamentarni postopek vložila vlada. Zato bo potekala predvidoma štiri dni, od 16. do 19. aprila. Zaradi hitenja pri sprejemanju novih zakonov je konec marca izredno sejo sklical tudi državni svet (DS) in izglasoval veta na novelo zakona o igrah na srečo, ki je predvideval liberalizacijo trga športnih stav, ter na nov zakon o nepremičninskem posredovanju.

Usoda obeh zakonov je precej negotova, saj bi ju morala večina vseh poslancev znova potrditi na eni izmed prihodnjih izrednih sej. Ali se bo to zgodilo, še ni jasno.

Nejevoljno okoljsko ministrstvo
Zaradi veta DS-ja za zakon o nepremičninskem posredništvu so precej nejevoljni na ministrstvu za okolje in prostor, saj menijo, da novi zakon, ki ga je vlada sprejela konec lanskega leta, veliko bolj ščiti potrošnike, ki so večinoma šibkejši partner pri nepremičninskih poslih.

Razlogi za sprejem novega zakona so v še vedno nezadostni stopnji varovanja interesa potrošnikov in pomanjkljiva oziroma nezadostna pravna varnost tako potrošnikov kot tudi nepremičninskih družb, je med drugim pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak.

"Osrednji cilj zakona je ureditev storitev nepremičninskega posredovanja tako, da je spoštovano načelo pravne varnosti vseh strank, varovanje javnega interesa, varovanje pogodbeno šibkejše stranke in skrb za razvoj in ugled nepremičninske stroke. Temeljno načelo zakona je zagotavljanje učinkovitega varstva potrošnikov," je dejala.

Katere so prednosti novega zakona glede nepremičninskih posrednikov za potrošnike? Na MOP-u navajajo, da je ohranjen znesek najvišjega dovoljenega plačila za posredovanje pri nakupih in prodajah nepremičnin v vrednosti štiri odstotke vrednosti nepremičnine za fizične osebe (za gospodarske družbe to ne velja). Najvišja dovoljena provizija za posredovanje pri najemih nepremičnin pa lahko znaša le znesek ene mesečne najemnine. Nepremičninski posredniki pa bi, če posla ne bi bilo, lahko zaračunali le dejanske stroške, ki so jih imeli. Zakonsko je določeno, da lahko ti stroški znašajo največ 150 evrov.

Preverjanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
Nepremičninski agenti bodo morali, če bo zakon sprejet, pred sklenitvijo pogodbe o nepremičnini preveriti njeno pravno in dejansko stanje (ali ima nepremičnina urejeno gradbeno in uporabno dovoljenje) ter nato pisno opozoriti na morebitne pravne ali druge stvarne napake nepremičnine.

Nepremičninske družbe pa bodo tudi odgovorne za škodo, ki bo posledica opustitve preverjanja stanja nepremičnine in opozarjanja na napake, če bi za njih morali vedeti. Državna sekretarka na MOP-u pa je tudi poudarila, da so v zakonu jasneje določene tudi kršitve ter posledične kazni.

Nezadovoljni nepremičninski posredniki
Zakon, ki je nastajal tudi ob sodelovanju tržnega inšpektorata, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) ter zbornice za poslovanje z nepremičninami, ki deluje v okviru GZS-ja, pa očitno ni navdušil državnih svetnikov, ki so izglasovali veto na zakon. Predlagatelje veta, prvopodpisani je bil izvršni direktor GZS-ja in državni svetnik Mitja Gorenšček, so najbolj zmotili znesek dejanskih stroškov in najvišji znesek za posredovanje pri najemu nepremičnin, še posebej pa ukinitev dopolnilnega izobraževanja nepremičninskih agentov. Po prejšnji zakonodaji je bilo obvezno na pet let in ga je izvajala zbornica.

Deregulacija poklicev
Na MOP-u pojasnjujejo, da gre za t. i. deregulacijo poklicev, ki se dogaja po vsem EU-ju. Prav v Bruslju naj bi opozarjali, da ima Slovenija preveč reguliranih poklicev in eden izmed strateških razvojnih projektov vlade je bila prenova reguliranih dejavnosti in poklicev na področju trgovine, gradbeništva, dimnikarstva, veterine, sociale …

Vodja Sektorja za stanovanja na MOP-u Vesna Dragan pravi, da "novi zakon ukinja obvezno dodatno izobraževanje, saj se je podlaga za pridobitev licence nepremičninskega posrednika spremenila z uveljavitvijo sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) v letu 2008". Sistem NPK-ja omogoča pridobitev trajne javno veljavne listine o poklicni usposobljenosti, zato naj bi bilo podeljevanje licenc z dopolnilnim usposabljanjem, kot v preteklosti, v nasprotju z NPK-jem.

Direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič na drugi strani poudarja, da si deregulacije, če so v zakonu določeni ukrepi, ki pomenijo bistveno večjo regulacijo dejavnosti, ne želijo. Na drugi strani pa je, kot pravi, dopolnilno izobraževanje zaželeno, saj pomeni dvig strokovnosti in kakovosti storitev in naj bi jo podpirala tudi ZPS in tržni inšpektorat.

Sprejemanje zakona po (pre)hitrem postopku?
Udovič sicer poudarja, da je bila največja težava novega zakona s hitenjem z njegovo potrditvijo, na kar so opozarjali pred sprejemanjem zakona v DZ-ju. "Naša ključna pripomba je bila, da ni primerno, da se kateri koli takšen zakon sprejema pred volitvami, ker je plen raznih populizmov," pravi.

Če bo zakon znova sprejet, bo njegovo ustreznost verjetno preverjalo tudi ustavno sodišče. Po mnenju zbornice je ustavno sporen znesek maksimalnih dejanskih stroškov 150 evrov. "Če že omejujejo dejanske stroške, naj vsaj rečejo, da gre za administrativne stroške. 150 evrov je nerazumna meja, saj ne pokrije potnih stroškov v povprečnem poslu," poudarja.

Podobno sporna se jim zdi tudi omejitev plačila za posredovanje pri najemih. Udovič ob tem opozarja, da se pri najemih nepremičnin relativno malo poslov izvede pri nepremičninskih posrednikih in da najemnik praviloma ne prevzame plačila celotnega zneska za posredovanje, temveč se ta deli na najemnika in najemodajalca.

"Najemniki zaradi te omejitve posledično ne bodo manj plačevali. Preko posrednikov se bo izvedlo manj poslov, ker ta zadeva za njih ne bo rentabilna oziroma se ne bo izplačala," je še povedal za MMC in dodal, da so vseskozi opozarjali tudi na številne nejasnosti v zakonu: "Prepričani smo, da bo zakon s takšno vsebino, če bo uveljavljen, vodil v nove spore in težave na trgu, kar pa je v neposrednem nasprotju z osnovnim namenom novega zakona."

Regulacija poklica se povečuje predvsem z nadaljnjim omejevanjem višine plačila za storitev nepremičninskih posrednikov. Gre za prakso, ki je v primerljivih državah ne najdemo, saj ceno storitev določa trg. Omejitve so še toliko bolj nerazumljive, ker gre za storitev, ki ni obvezna, ampak se lahko potrošniki zanjo svobodno odločijo. V praksi se s posredovanjem nepremičninskih družb v Republiki Sloveniji izvede manj kot 1/3 poslov v prometu z nepremičninami. Po drugi strani pa obstajajo številne storitve, ki so za državljane obvezne (npr. promet z vrednostnimi papirji prek borzno posredniških družb ali bančne storitve), pa kljub temu plačilo zanje ni zakonsko omejeno. Iz navedenih razlogov smo prepričani, da so te omejitve v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in bomo v tem smislu tudi ukrepali, če bo zakon uveljavljen.

Boštjan Udovič o dodatnih regulacijah, ki jih uvaja novi zakon.