Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 48 glasov Ocenite to novico!
Orion
Kleimann-Lowova meglica oziroma izsek večje meglice Orion. Fotografija je posneta v optični svetlobi in v svetlobi blizu infrardeče. Ta je omogočila preboj pogleda skozi prašnate koprene. Hubble je pri tem iskal osirotele planete in kot stranski učinek našel hitro potujočo zvezdo, ki je rešila desetletja staro uganko. Foto: NASA, ESA/Hubble
Orion
Še z nekaj dodatnimi pojasnili oziroma trojčkom zvezd BN, vir I in x. Foto: NASA, ESA, and STScI
Orion, Veliki in Mali pes
Ozvezdja Orion, Veliki in mali pes, posneta s kopnega. Foto: Akira Fujii
Orion
GIF ANIMACIJA: Opaženi premik novoodkrite zvezde, ki je pred skoraj 600 leti pobegnila iz zvezdnega sistema. Premika se s hitrostjo več kot 200.000 kilometrov na uro. Foto: NASA, ESA, and K. Luhman (Penn State University)
Razpad zvezdnega sistema
Ilustracija, kako hipotetičen zvezdni sistem (gravitacijsko vpetih zvezd) lahko razpade. Na prvi sliki so štiri zvezde, ki krožijo druga okoli druge. Na drugi se dve zvezdi približata druga drugi. Na tretji podobi se blizu orbitirajoči zvezdi ali združita v eno ali pa ustvarita tesno binarno zvezdo. Pri tem se sprosti veliko gravitacijske energije in vse zvezde sistema odnese navzven. Foto: NASA, ESA, and Z. Levy (STScI)
James Webb
Vsi pričakujejo začetek delovanja teleskopa James Webb. Na fotografiji je zvit skupaj, tak, kot bo šel na raketo. Hubblove zmogljivosti bo daleč presegel. Foto: NASA/Chris Gunn

Dodaj v

Hubble ujel zvezdo, ki beži iz podirajočega se sistema več sonc

Hubblov mozaik Oriona
18. marec 2017 ob 16:45
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vesoljski teleskop Hubble se je v svežem podvigu lotil iskanja planetov odpadnikov in spodletelih zvezd. V sosednjem Orionu je našel sistem treh zvezd, ki razpada.

Meglica Orion je Zemlji najbližja zvezdna porodnišnica. Leži 1.400 svetlobnih let stran. Celotno področje je precej turbulentno: zvezde se "rojevajo", nastajajo novi planetarni sistemi (torej nova "Osončja"), pri čemer se sproščajo velike količine energije. Tamkajšnje mlade, ogromne zvezde svojo okolico prhajo z močnim sevanjem in razpihujejo soseščino prahu in plinov; s tem pa zavirajo rast manjših "kolegic". Relativna bližina in visoka aktivnost privlačita astronome in tudi vesoljski teleskop Hubble se je že velikokrat obrnil sem.

V tokratnem poskusu je iskal planete odpadnike; torej tiste eksoplanete, ki nimajo domače zvezde in izgubljeno vandrajo naokoli. Pogosto so v obliki rjavih pritlikavk, spodletelih zvezd, ki niso zbrale dovolj materiala, da bi zasijale. Da bi jih videl, je opazovanja osredinil v infrardeči del svetlobnega spektra in pri tem prodrl precej globlje v Orionovo meglico kot sicer. Pri tem je Hubble opazil redek pojav: razdor zvezdnega sistema. 1.400 svetlobnih let stran prav zdaj razpada eno "Osončje". Pravkar se razdira en sistem zvezd in verjetnih okoliških planetov. Morda ne zveni usodno, a če bi se kaj takega zgodilo v domačem Osončju, bi bil to za človeštvo najpomembnejši dogodek v vsej zgodovini.

No, ne točno pravkar. Oddaljenost pomeni precejšen časovni zamik. Razpad se je zgodil pred slabimi 600 leti, nedolgo zatem, ko je bil na naših tleh ustoličen zadnji koroški vojvoda po obredu karantanskih knezov.

Gravitacijska rokoborba med zvezdami
Takrat sta vsaj dve zvezdi v Orionu bili boj za prevlado. Gravitacijska rokoborba je privedla do razpada, pri čemer je najmanj tri zvezde zalučalo v različne smeri. Stoletja človeštvo ni vedelo za te hitro potujoče projektile; šele v zadnjih desetletjih so odkrili dve tovrstni zvezdi.

Stara opazovanja so pokazala, da zvezdi potujeta v nasprotni smeri pri veliki hitrosti. Nenavadno vedenje je pritegnilo pozornost astronomov, ki so po analizi in rekonstrukciji ugotovili, da je bil par pred slabimi 600 leti na skoraj istem mestu - bili sta torej binarna zvezda. Le nekaj se ni izšlo. Skupna energija, ki ju poganja navzven, se ni pravilno seštela. Tako so že davno tega postavili hipotezo, da je še en, dodaten sostorilec s kraja "zločina" pobegnil neopažen.

Našli tretjega storilca
Zdaj so ga našli. "S pomočjo Hubblovega teleskopa so astronomi položili še zadnji košček sestavljanke in zašili tretjo pobeglo zvezdo," piše v sporočilu za javnost. V nizu svežih opazovanj so znotraj Oriona zaznali še eno hitro potujočo zvezdo. Tudi zanjo so začrtali pretekli itinerarij in ugotovili, da je pred 540 leti tam kot prej omenjeni par. Zdaj trojna zvezda je v regiji mladih zvezd, poimenovani Kleimann-Lowova meglica, skoraj v osrčju Oriona.

"S pomočjo Hubbla smo pridobili precej trdne dokaze, da so vse tri zvezde izgnanke iz večzvezdnega sistema," je izjavil vodja raziskave Kevin Luhman. Raziskava bo objavljena v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal Letters. "Astronomi so do zdaj našli nekaj primerov visokohitrostnih izvrženk, ki se jih da povezati z razpadlimi sistemi. V sveži trojici je novo to, da trio sestavljajo najmlajše znane izvržene zvezde. Verjetno štejejo le nekaj sto tisoč let. Glede na infrardeče posnetke so pravzaprav obkrožene z diski materiala, ki so ostali iz obdobja nastajanja," je dodal. Trojček se premika tudi do 30-krat hitreje od drugih "prebivalcev" Kleinmann-Lowove meglice.

Znanstveniki so se nekoliko poigrali z računalniškimi simulacijami. Ugotovili so, da tovrstne gravitacijske rokoborbe najbrž nastajajo v mladih zvezdnih kopicah, saj so tam zvezde dokaj gosto posejane. A do zdaj so našli zelo malo dokazov za to in gradivo je še posebej revno pri zelo mladih kopicah.

Kaj pokaže 17 let razlike
Raziskovalna ekipa je Orion opazovala v valovnih dolžinah blizu infrardeče svetlobe s pomočjo instrumenta WFC3. Posnetke je primerjala z infrardečimi opazovanji iz leta 1998 na instrumentu NICMOS. Ugotovila je, da je eden izmed virov svetlobe daleč stran. Da bi premeril takšno razdaljo, bi moral potovati s hitrostjo 210.000 kilometrov na uro, piše v Nasinem sporočilu za javnost.

Prvo zvezdo razpadlega sistema, Becklin-Neugebauer, so odkrili leta 1967. Njeno hitrost so nato s pomočjo radijskih opazovanj naračunali na 96.000 kilometrov na uro. Hitrost druge zvezde, Vir I, znaša 35.000 kilometrov na uro. Ta je vidna zgolj v radijskih valovih, saj se skriva globoko v prašnatih oblakih.

Vse tri so verjetno odletele stran zaradi igre "težnostnega biljarda", je dejal Luhman. Ko večdelni sistem razpade, pogosto najprej odleti ena članica, medtem ko se preostali dve zelo približata druga drugi in ustvarita binarno zvezdo. V vsakem primeru se pri tem sprosti toliko energije, da telesa naposled zaluča navzven, vkup z obsežnimi tokovi drugega materiala. To je mogoče videti na starejših, NICMOS-ovih fotografijah.

Večzvezdni sistemi
Osončje kot sistem z eno samo zvezdo in planeti niti ni tako pogost pojav v galaksiji. Sistemi z več zvezdami so po statističnih ocenah še pogostejši. Torej, sistem treh zvezd in planetov, kot je denimo sosednja Alfa Kentavra, je nekaj običajnega. Da bi se izognili zmedi, je treba razlikovati nekaj pojmov. Zvezdni sistem je kombinacija dveh ali več gravitacijsko povezanih zvezd. Pride lahko tudi v obliki zvezdnih kopic, kjer je na manjšem področju nakopičenih ogromno svetlečih teles. Če pa ima zvezdni sistem nase gravitacijsko vezane še planete, gre za planetarni sistem.

Mimogrede, prej omenjena Alfa Kentavra je dobila nov naziv. Po novem se večji par v trojčku, prej poimenovan Alfa Kentavra A in B, imenuje Kentaver Rigil. Tretja in najmanjša zvezda ostaja Proksima Kentavra.

V pričakovanju Webba
Skoraj pri vsaki novici o opazovanjih globokega vesolja astronomi (in poročevalci o vesolju) izražajo nestrpno pričakovanje Hubblovega naslednika, teleskopa James Webb. Ker je bilo veliko zamud, se to dogaja že več kot deset let. A naprava je bila pred meseci nazadnje sestavljena, pred kratkim je prestala test zvočnih obremenitev, ki jih bo deležna ob izstrelitvi, in zdaj na splošno napreduje kot načrtovano. Prihodnje leto - če ne bo kakšne katastrofe - se začne potovanje, ki ne bo povedalo kaj več le o meglici Orion in v njej skritih sistemih. Videli bomo dlje v oddaljenost in dlje v preteklost, kot smo kdaj koli prej.

Video: Navidezno potovanje v 1.400 svetlobnih let oddaljeni Orion

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
K_ris
# 18.03.2017 ob 17:27
@Hijena

Svetlobno leto res ni časovna enota, ampak je mera razdalje. Ima pa alexslo vseeno prav. Kar mi zdaj gledamo tukaj, se je tam dogajalo 1400 let nazaj. Toliko časa je namreč svetloba potovala do sem.
Po drugi strani pa v procesu oblikovanja vesolja 1400 let ni prav dolga doba in je verjetno ta sistem zvezd še vedno v fazi podiranja.
Hijena
# 18.03.2017 ob 17:14
@alexslo

svetlobno leto ni časovna enota

lp
pjandura
# 18.03.2017 ob 17:10
Hubble legenda
Olorin
# 18.03.2017 ob 21:01
Res je, vsaj dokler Vogoni ne zgradijo hipergalakticne obvoznice.
Homer.
# 18.03.2017 ob 20:28
Ne razumem kaj želiš povedat....
Če je nekaj oddaljeno 1400 svetlobnih let, pomeni da je svetloba potrebovala 1400 let, da je prišla do nas.
Torej se je to kar sedaj opazujemo zgodilo pred 1400 leti.
eMZe
# 18.03.2017 ob 20:18
@rogergr
Prostor se širi in morda krči, a za meritve znotraj galaksije (Orionova je 1 % galaksije proč) je to zelooo majhen prispevek. Kar je bilo pred 600 ali pa 2000 leti okoli 1400 SL proč, je še vedno okoli 1400 SL proč.
h123
# 18.03.2017 ob 17:24
Se vec takih clankov!
kvisko75
# 18.03.2017 ob 22:48
Nič ni pomembnejše od 42.
Vongobongo
# 19.03.2017 ob 16:59
vombat98

Tebi je hecno, nam je zanimivo ;) Tko da ni treba zalit stvari , ki jih nerazumes ;)
RogergR
# 20.03.2017 ob 01:01
V glavnem, večina še severnice ne najde, pol pa pametuje prostorčasu...
RogergR
# 19.03.2017 ob 04:24
mb128

Ti marsičesa ne razumeš, oglašaš se pa kot da si edini pameten o vsaki zadevi.
maggic
# 20.03.2017 ob 05:07
@roko_evrope

Veliko stvari onkraj nasega vesolja se da videti ze z amaterskimi teleskopi. Orionovo meglico si lahko lepo ogledas ze z navadnim daljnogledom (sicer ne bos videl barv in seveda neprimerno manj podrobnosti).

Za merjenje razdalj v vesolju pa obstaja vec metod, npr. paralaksa, kefeide, supernove, rdeci premik.
Partizan Miha
# 21.03.2017 ob 20:17
Upam, da ji rata pobegniti... Da se osamosvoji in ustvari svoj sončni sistem. :)
RogergR
# 22.03.2017 ob 06:25
@mb128

Sicer pa, kaj pa vem.
Vongobongo
# 21.03.2017 ob 14:48
stotrideset

A si ti se eden , ki se posmehuje tistemu cesar nerazume, da mu je lazje pri dusi? ;) Ocitno res ;)
luckyss
# 18.03.2017 ob 19:14
Planetov brez matičnih zvezd, je več kot tistih v njihovih tirnicah...
izo
# 23.03.2017 ob 15:03
1.400 svetlobnih let stran prav zdaj razpada eno "Osončje"

jep, prav zdaj.
kislec
# 22.03.2017 ob 11:49
" in še najmanj se strinjam s tem, da je Vesolje neskončno, ob tej misli mi gre milo rečeno na smeh,"

Bo že res, kot je rekel striček Albert, da naj bi bila neskončna samo vesolje in človeška neumnost, pri čemer za vesolje ni bil povsem prepričan.

stotrideset, le kako je Albert že takrat vedel zate? (pa ne v zvezi z vesoljem, da si ne boš delal utvar)?
Yeah sure
# 21.03.2017 ob 16:37
@mb128, vesolje se požvižga na potrebo človeka po tem, da skrbno klasificira in popredalčka vsak leteči kamen v medsebojno ločene škatlice. Meja med planeti plinastimi velikani in zvezdami je tako zabrisana, stvar človekove subjektivne presoje.

Kot je že nekdo omenil, če bi Jupiter nabral še malo več plinov (no, še kar precej v resnici), bi zasvetil - v njem bi začela potekati fuzija (seveda precej šibkeje kot Sonce, a vendarle), in tako bi naše osončje veljalo za binarni zvezdni sistem.
mb128
# 21.03.2017 ob 21:17
Bojim se Partizan Miha, da upaš zaman!
Veš zvezde nastanejo tako da se plini vsebolj vrtijo in zgoščajo dokler se zvezda ne vžge. Iz preostanka, mislim, da se mu reče, akrecijski disk, pa nastanejo planeti.
Te "pobegle" zvezde tega diska žal več nimajo zato se planeti ne morejo več formirati.
Sicer pa, kaj pa vem. Takšna zvezda lahko v svojo gravitacijsko polje ujame kakšnega klateža ali pa se znajde sama v kakšnem drugem osončju.
mb128
# 21.03.2017 ob 20:02
Yeah sure
Poglej, klasifikacije so pač takšne kot so. Jaz si jih nisem zmislil zato ta svoj ugovor naslovi predvsem na tvorce teh klasifikacij ne name!
Sicer pa če že sprejmem tvojo dikcijo. Pa bi še malo bolj kot Jupiter "zrastel" Saturn in zasvetil bi tudi on mar ne?! Le koliko imamo potem teh wanabe zvezd samo v našem osončju Yeah sure?!
Veš bi še kaj dodal pa ne bom. Pa veš zakaj ne?! Če ne veš je to tvoj in ne moj problem. Sem se zaklel, da se več ne bom vpletal v brezpredmetne debate!
P.S.
Daj admin naredi že enkrat članek o tem koliko ljudi tu gor se je registriralo s pomočjo g, hot ipd. com.? Koliko ljudi poseduje dva ali več nickov? A je to tako težko ali pa morebiti celo nehvaležno?! Veš smatram, da takšen članek ne bi bil zanimivo branje samo zame!
stotrideset
# 21.03.2017 ob 18:54
@Vongobongo....
kaj pa je pri tej zadevi sploh treba razumeti, ko pa razpravljamo o samo hipotetičnih zadevah!?
Imaš mogoče za karkoli zgoraj naštetega dokaz?
Grommm
# 19.03.2017 ob 11:21
KOMENTATORJI

naj vam pojasnim kaj je čas.

Čas je samo razmerje med gibanjem A in gibanjem B.
A -> premikanje urnega kazalca (konstanta)
B -> je premikanje poljubnega predmeta

Zato veliki Albert vedno govori o "relativnosti" časa in o "prostor-času" .. torej o prostoru, kjer obstaja premikanje/gibanje in eno od premikanj lahko vzamemo za konstanto (kroženje zemlje okoli sonca).

Zato se to razmerje (čas) začne spreminjati, če s svojo zapestno uro potujete po prostoru/vesolju z veliko večjimi hitrostmi, kotz so nam zaenkrat dosegljive.

Pa še to:
1 v prostoru, v katerem ni premikanja (recimo, da je prazen) - ni časa
2 v prostoru, kjer se giblje samo en delec (bozon) ne moremo določiti razmerja - torej NI ČASA
3 v prostoru, kjer se več delcev giblje z isto hitrostjo v isti smeti ne moremo določiti časa

Torej, za določanje časa potrebujemo neko konstantno premikanje, da lahko določimo razmerje z drugim premikanjem in s tem čas.

Vse ostalo je "trlababalan".

ps.: jasno, da je potovanje v času neumnost, se se je nemogoče premikati po razmerju in zavrteti konstanto določeno za meritev razmerja v poljubno izbrano smer. To je "hulivudarska obsesivna kozlarija" iz časov, ko ljudje še niso razumeli časa.
stotrideset
# 20.03.2017 ob 20:36
@RogergR....
zanimivo razmišlanje, ki ni stereotipno, kot pri 99% tukajšnih razpravljalcev (second hand &copy-past), odprimo ruski katalog zvezd in vsega ostalega v Vesolju, pa bo slika na mah drugačna ...
in še najmanj se strinjam s tem, da je Vesolje neskončno, ob tej misli mi gre milo rečeno na smeh, lp vsem "vesoljcem"
davp
# 19.03.2017 ob 22:16
Kdor svojega obstoja ne razume, ne more razumeti niti obstoja Vesolja in obratno. Tako, da kar veselo sanjajte naprej. (vse skupaj je,kot otroci v vrtcu)
mb128
# 19.03.2017 ob 12:16
Gromm
Kaj v prostoru, kjer je absolutna ničla tudi ni časa?
Roko_europe
# 19.03.2017 ob 09:48
Čeprav spodbujam take vrste raziskovanj, sem mnenja, da so te navedbe le približne in bolj kot ne predvidevanja, saj pravzaprav onkraj našega osončja nič ne vemo in bomo tudi težko kaj izvedeli. Kot nekdo tukaj že ugotavlja, so te ocene odvisne od posameznega znanstvenika medtem ko pa se med njimi mnenja vedno krešejo.
stotrideset
# 20.03.2017 ob 21:02
@Gromm.....
a si mogoče ti pravkar prišel iz holividskega studia?
trosiš oslarije
kotzi
# 20.03.2017 ob 17:59
kake stevilke..kake razdalje...sploh se ne splaca ukvarjat s tem...
RogergR
# 19.03.2017 ob 04:13
EmzE, nobene garancije ni, da to kar praviš drži. Z "zanemarjanjem" dejstev poenostavljamo zelo zapletene stvari.

In klasifikacija zvezd je okvirna, oziroma kot se nek priznan astronom odloči, tako velja. Če ne ne bi imeli toliko tipov in podtipov zvezd.
t-global
# 18.03.2017 ob 19:17
@K_ris
Je že res, da 1400let v vesolju ne pomeni veliko in, da je še v fazi razpadanja, vendar se nekatere stvari v vesolju prav tako zgodijo v sekundi, npr. eksplozija zvezde in potem ja traja, da ta material razpiha in tako naprej nastane nekaj novega..
artoum
# 19.03.2017 ob 12:49
Interstellar
Medzvezdje

dober film + dobro razloženo glede prostora, časa, črnih lukenj. dober film
RogergR
# 18.03.2017 ob 18:31
@mm128

Klasifikacija zvezd je v bistvu "okvirna", niso to atomi, vsaka zvezda je posebna. Recimo Jupiter tudi malekost seva a ni rjava pritlikavka...
robespierre
# 18.03.2017 ob 20:44
Vse to je res. Bil sem tam na izletu, spil eno pivo in se vrnil nazaj na zemljo. Mimogrede, nic privlacnega ni. Beda. Tukaj na Zemlji je najlepse (dokler se bo).
1a34
# 18.03.2017 ob 20:13
A potemtakem bi lahko bil svetlobni kilometer mera casa?
Ker lepo bi bilo slisat kdaj npr. nasa smucarka/smucar je zmagala za 3.000 svetlobnih kilometrov namesto za eno stotinko sekunde; ceprav je tudi tako odlicno.
vombat98
# 19.03.2017 ob 10:07
in zopet dobimo cel paket animacij, ilustracij.. uhh saj je fotografija teleskopa webb. Pa ne me narobe razumeti, sem zelo navdušen nad znanostjo in nad njenimi že skoraj čudežnimi dosežki, vendar vse to v zvezi z naso pa je res vedno bolj hecno
RogergR
# 19.03.2017 ob 04:18
Pa če je neka svetloba 1000 let krožila okrog neke črne luknje in v naši smeri potovala le 400 let? Samo primer z "enakimi" števili. Možnosti je ogromno.
mb128
# 18.03.2017 ob 18:40
RogerR
Sploh ne razumem kaj si hotel povedati!
RogergR
# 18.03.2017 ob 18:34
@K_ris

Kako pa vemo da je potovala 1400 let, če se pa prostor širi..., in stavim da ponekod tudi krči :P
alexslo
# 18.03.2017 ob 17:04
Sicer odlicen clanek, vendar skriva ogromno napako. Vse to se ne dogaja zdaj ali 400 let nazaj ampak je le slika dogajanja izpred 1400 svetlobnih let nazaj! Lep pozdrav, Alex.
mb128
# 18.03.2017 ob 16:59
Čakte čakte malo, le kako je lahko planet klatež rjava pritlikavka? Mislim planet je planet zvezda pa zvezda mar ne?!
Sicer pa lahko vsaj nekatere odgovore najdemo že kar v našem osončju. Le zakaj je Mars takšen kot je? In zakaj takšne usode ne bi mogla doživeti tudi kakšna zvezda?! Vse ostalo je igra gravitacije oz. gravitacijski boj.
Nozniprst
# 18.03.2017 ob 20:16
Vso to pisarjenje je ena neumnost. Nakladajo pa pojma nimajo ti nasini stručkoti.
To kar oni palamudijo, tega ni.
Kazalo