Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Rosetta se spušča v nevarne gejzirje
  • Minevata dve leti pri kometu
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 107 glasov Ocenite to novico!
Rosetta, 67P
Zadnji posnetek, narejen s širokokotno kamero, 51 metrov nad tlemi kometa. Ena pika predstavlja pet milimetrov. Celoten posnetek prikazuje 2,4 metra površja. Posnetek je nenatančen, ker kamera ni načrtovana za fotografiranje iz takšne bližine. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Rosetta, 67P
Tik pred pristankom poleg temačne jame kometa. Potek spusta. Posnetek kamere ROSINA z 1,7 kilometra oddaljenosti. Ena pika predstavlja 2,5 centrimetra, področje je veliko 33 metrov. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Rosetta, 67P
Fotografija, posneta ob 10.21 med spustom. Ena pika predstavlja 11 centimetrov, posnetek pa prikazuje 225 metrov površja. Potek spusta. Posnetek kamere ROSINA s 5,7 kilometra oddaljenosti. Ena pika predstavlja 11 centrimetrov, področje je veliko 225 metrov. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
67P, Rosetta
Potek spusta. Posnetek kamere ROSINA s 5,8 kilometra oddaljenosti. Ena pika predstavlja 11 centrimetrov, področje je veliko 225 metrov. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Rosetta, 67P
Potek spusta. Posnetek kamere ROSINA z 8,9 kilometra oddaljenosti. Ena pika predstavlja 17 centrimetrov, področje je veliko 350 metrov. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Rosetta, 67P
Potek spusta. Posnetek kamere ROSINA z 11,7 kilometra oddaljenosti. Ena pika predstavlja 22 centrimetrov, področje je veliko 450 metrov. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
67P, Rosetta
Današnji posnetek med spustom z oddaljenosti 16 kilometrov. Posnel ga je instrument ROSINA. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Rosetta, 67P
Kolaž fotografij, posnetih med spustom. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
67P, Rosetta
Mesto pristanka se začenja kazati. Fotografija kamere ROSINA, nastala danes z razdalje 15,5 kilometra. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
67P, Rosetta
Zadnja fotografija s pomočjo kamere NAVCAM, nastala danes z oddaljenosti 20 kilometrov. Zatem so napravo ugasnili. Foto: ESA/Rosetta/NAVCAM
Rosetta, 67P
Še včeraj z razdalje 23 kilometrov ob začetku spusta. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Rosetta
Zadnji signal (levo) in ugasnitev (desno). Foto: Esa
Rosetta
Ponazoritev poti in mogoče točke pristanka (z modrimi pikami). Foto: Esa
Rosetta
Računalniška ponazoritev pristanka Rosette. Foto: ESA/ATG medialab
Rosetta
500 krat 700 metrov veliko ciljno območje. Ni nujno, da ga bo Rosetta zadela. Foto: ESA/Rosetta/NavCam
Ma'at
Aktivne kotanje Ma'at. Rosetta bi morala pristati tik poleg njih. Foto: ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Rosetta
Lokacije Rosette in repatice danes: med orbitama Marsa ter Jupitra in na poti v zunanji del Osončja. Foto: Esa
Rosetta Ma'at
Območje pristanka. Fotografija je nastala z razdalje 18 kilometrov. Foto: ESA/Rosetta/NAVCAM

Dodaj v

Lovec na komete Rosetta odšel v zgodovino

Vse o drugem pristanku na enem mestu
30. september 2016 ob 19:18
Ljubljana - MMC RTV SLO

Sonda Rosetta je pristala na kometu 67P in s tem končala 12,5 leta trajajočo misijo. Esa je sondo ugasnila in nevtralizirala. Sledijo leta analize zbranih podatkov.

Lovec na komete, Esina sonda Rosetta, je končal dvanajstletno misijo. S hitrostjo 60 centimetrov na sekundo se je spustil na komet, po Osončju potujoč s hitrostjo več kot 50.000 kilometrov na uro. In ugasnil.

V svojih zadnjih trenutkih je Rosetta opravila dragocene znanstvene meritve, kakršnih ne bo več še dolgo in ki bodo morda dale košček odgovora na vprašanje, kako je Osončje sploh nastalo.

Fotografije še prihajajo zaradi 40-minutnega zamika v komunikaciji in procesiranja v operacijskem središču misije v Darmstadtu. Zadnja je bila posneta zgolj 51 metrov nad tlemi.

Sonda se je po Twitterju "poslovila" tudi v slovenščini:


Rosetta je spust proti tlom kometa začela že v četrtek zvečer ob 22.48 po našem času. Na oddaljenosti 19 kilometrov od repatice je za tri minute pognala svoje potisnike na kemikalijo hidrazin in se preusmerila navzdol. Danes okoli 10.00 zjutraj so prek Nasine 70-metrske antene DSN poslali še zadnje popravki smeri. Pristanek se je dejansko zgodil ob 12.38 po našem času, in ker signal do Zemlje potuje 40 minut, je zadnja potrditev na Zemljo prišla ob 13. uri in 18 minut. Takrat je Rosetta za vedno ugasnila.

Nikoli ne bomo vedeli, ali je dejansko ostala na mestu pristanka ali pa se je morda odbila, pa pristala nekje drugje ali pa celo odtavala nazaj v vesolje.

Prvi mož misije Matt Taylor je odhod primerjal z rockovkso skupino. Nekateri slavni izvajalci iz 60. in 70. let še vedno nastopajo, čeprav fizično niso več zmožni visokokakovostnega izvajanja: pevec komajda cvili, bobnar ima artritis ... Rosetta ni taka. Odhaja na vrhuncu slave in zmožnosti. Lahko bi delovala dlje.

Skupno je pri izdelavi in delovanju sodelovalo 96 gospodarskih in akademskih subjektov iz 60 držav.

Drugi pristanek
Rosetta je okoli repatice 67P/Čurjumov-Gerasimenko krožila dobri dve leti. Znana je tudi kot asistentka pri prvem kometnem pristanku, saj je leta 2014 nanj odvrgla malega robota Philae. Kaj takega ni uspelo še nikomur prej, zato se je dosežek v zgodovino zapisal kot neke vrste "Apollov trenutek" evropskih generacij. Philae je že zdavnaj ugasnil, Rosetta pa je v preteklih dveh letih opravila celo pot okoli Sonca. Zdaj se je vrnila na "kraj zločina" (no, približno), kjer je misijo v velikem slogu končala tudi sama.

Že prvi pristanek sonde Philae je bil korak v neznano - v do zdaj nikoli doseženo - in z opremo, razvito zgolj za ta primer. In ki je tedaj skoraj popolnoma zatajila. Kljub temu je Rosetta takrat uspešno odvrgla mali, metrski laboratorij Philae na površje repatice, kar 50-odstotni možnosti neuspeha navkljub. Zdaj pa je morala sama ponoviti isto, z opremo, ki ni razvita za ta namen. Rosetta je satelit, ki se je po sili razmer spremenil v pristajalnik.

Arheološki ostanki

Kometi so skupki skal, prahu in zaledenele vode. So arheološki ostanki praosončja, tisti material, ki se mu v protoplanetarnem disku ni uspelo zlepiti v večja telesa in nazadnje planete. Najstarejši med njimi štejejo 4,5 milijarde let, nekateri so ves ta čas preživeli skoraj popolnoma nespremenjeni (zaledeneli v oddaljenem Oortovem oblaku) in so posledično bogat vir informacij o tem zgodovinskem obdobju.

Na poti proti razpadu kometa
Če ju prašnati gejziri ne bodo odposlali s površja, bo trojica - 67P, Rosetta in Philae - naslednjič v bližini Zemlje leta 2021. Morda pa bo vse skupaj prej razpadlo. V kometu namreč nastaja velika razpoka, ki nakazuje prelom vsaj na dva dela, če ne že celokupnega razpada, tako kot je pred kratkim razpadel 332P/Ikeja-Murakami. Njegovo drobljenje je na fotografije ujel vesoljski teleskop Hubble.

Na sondi je kovinska plošča z napisi v tisoč jezikih, če bi jo kdaj našli Nezemljani, pa tudi simbolične, povezovalne vrednosti, navajajo na Esi.

Znanost do zadnjega trenutka
Napeto in dogajanja polno je bilo do zadnjega trenutka. Sonda je ves čas spusta izvajala meritve z instrumenti in fotografirala. Večja kot je bližina, kakovostnejše so meritve in natančnejši so posnetki, zato je to najboljši material celotne misije. Vse, kar je v zadnjih urah napaberkovala, je v živo in nemudoma poslala nazaj, saj po pristanku komunikacija z Zemljo ni bila več mogoča.

Posebno pozornost so morali nameniti dilemi, katere instrumente in koliko jih sploh lahko uporabijo. Tako daleč od Sonca je svetloba že razmeroma šibka in iz panelov izvabi le omejeno količino električne energije, ki je ne morejo uporabiti vse naprave naenkrat. Pa tudi brezžični prenos podatkov domov ni ravno širokopasovna povezava. Skupno naj bi jih zadnji dan zbrala za 196 MB. To bo treba še potrditi.

Med bruhajoče kotanje
Celoten postopek je bil za sondo nevaren. Spustila se je na območje delujočih globeli, iz katerih komet bruha pline in koščke materiala. Ti bi lahko sondo odpihnili, preusmerili drugam ali celo uničili pred pristankom. Z nekaj ducat metrov dolgimi paneli sončnih celic, ki bi lahko odigrali neželeno vlogo jader, Rosetta nikoli ni bila ravno prilagojena za spust.

Med stometrske bruhajoče kotanje
Izbrano območje pristanka je na nasprotni strani glave kometa od mesta pristanka Philae ( kot vidno na fotografijah desno). Imenuje se Ma’at in je veliko 700 krat 500 metrov. Prestreljeno je z več jamami, širokimi od 50 do 100 metrov, od koder komet bruha curke, zraven pa ustvarja dolg in znan rep (zato slovensko ime repatica). Sonda je torej šla v levji brlog in ni nujno, da je tla dosegla. Možno je tudi, da jo je trk s tlemi povsem uničil.

Kurja koža in praopeke Osončja
Območje je privlačno iz znanstvenih razlogov. Prav na stenah teh kotanj so že leta 2014 opazili nenavaden vzorec, ki so ga poimenovali "kurja koža". Pobočja so marogasta. Vtis dajejo, da so (in s tem tudi cel komet) zgrajena iz manjših, trimetrskih "opek". Te naj bi bile standarden gradbeni material Osončja. Iz teh domnevno prvinskih kroglic naj bi se zlepilo vse, kar večjega obstaja na tem koncu Galaksije.

Rosetta naj bi pristala pri 130-metrski globeli Deir el-Medina, poimenovani po staroegipčanskem mestu, kjer je prav tako velika jama. In kakor so arheologi kopajoč po tej jami izvedeli marsikaj o življenju antičnih ljudi, tako nameravajo astrofiziki skozi Deir el-Medina preveriti, ali hipoteza o praopekah Osončja drži. Zakaj pa ne naravnost noter? Ker je v njih tema, Rosetta pa se zanaša na sončne celice. Pa tudi komunikacija z Zemljo bi bila precej težavna, pojasnjujejo na Esi.

3D-model kometa
(Esina aplikacija)


Zapleten mušičji let

Tudi zadnjih nekaj dni je bilo za Esine inženirje napornih. Razlog je zapleteno usmerjanje sonde okoli repatice. Rosetta večino dveh let ni krožila po krožnici ali elipsi tako kot sateliti okoli Zemlje. Bolj je bila podobna mušici sredi roja, ki šviga levo desno, ali pa drsalcu, ki se poganja naokoli, le da vlogo drsalk igrajo kemični potisniki. Težnost osrednjega objekta je namreč dokaj šibka in je Rosetto komaj ujela v pravo orbito.

Dokler je lovka na komete švigala naokoli pri desetinah ali celo stotinah kilometrov oddaljenosti, početje še ni bilo tako hudo zapleteno. A bolj ko se je približevala mrzli kepi, več je bilo težav. In res, zadnjih sedem dni so inženirji sondo pognali do prej nezaznanih bližin - le nekaj kilometrov. Tam Rosetta je že precej "čutila" težnost, kar ne bi bila težava, če bi bil komet lepe, pravilne oblike. Namesto tega spominja na kopalno račko, zato je tudi veliko "nepravilnosti" - ponekod je težnost repatice precej močnejša, drugod šibkejša. Inženirji v Darmstadtu so morali dežurati skoraj 24 ur na dan, da so sproti popravljali nepričakovane preusmeritve zaradi vrtečega se kometa.

Že na začetku septembra je "nepravilnost" Rosetto preusmerila za osem stopinj, kar ni nič hudega, če greste z GPS-om do sosednje kavarne, v vesolju pa je lahko katastrofalno. "Precej se mučimo. Še nikoli nismo bili tako blizu kometu in gravitacijskega polja sploh ne poznamo," je v Rosettinem blogu navajan Sylvain Lodiot, vodja operacij vesoljskega plovila.

Fotografija, na kateri so nazadnje našli zadnje počivališče Philae, je primer preusmeritve. Laboratorij bi moral biti na sredini posnetka, v praksi pa je končal v zgornjem desnem kotu.

Nevarnejše oblete zadnjih dni so izvajali ravno zato, da se o nenavadnostih naučijo kaj več in so se tako bolje pripravili za zadnji dan misije.

Konec bo zares konec
To je zares zadnji dan. Rosetta bi lahko delovala še precej časa, toda na Esi so se odločili, da je čas za slovo. Prvič zato, ker na tleh repatice antena ni več usmerjena proti Zemlji, zato je komunikacija fizično skoraj nemogoča. Za nameček so napravo ugasnili in nevtralizirali. "Ne morem verjeti, da je 12 let in pol Rosettine odisejade pri koncu," je izjavil Taylor.

Razlog za konec misije je pomanjkanje električne energije. Sonda je trenutno od Sonca oddaljena več kot 570 milijonov kilometrov in vsak dan se razdalja poveča za dober milijon kilometrov. To pomeni, da paneli sončnih celic proizvajajo vse manj elektrike - vsak dan za štiri vate manj. Konec avgusta je produkcija znašala 936 vatov in za delovanje instrumentov je ostane bore malo. Esa bi lahko Rosetto poslala v hibernacijo, kot jo je med dolgim potovanjem do cilja, a obstaja možnost, da se po njej ne bi več zbudila, pa tudi instrumenti so že precej iztrošeni. Med hibernacijo bi lahko zaloge hidrazina zamrznile. Nima smisla, so se odločili na agenciji. V soboto bo večina ekipe že delala na drugih misijah, ki obetajo več.

Daleč s pomočjo Sonca
Rosetta bo koristna tudi za prihodnost. Prav za to misijo so razvili posebno tehnologijo za sončne celice, imenovano LLTC, ki omogoča dovolj učinkovito proizvodnjo električne energije tudi zelo daleč od Sonca, navajajo na Esi. Natančneje, več kot 800 milijonov kilometrov stran, kjer je stopnja Sončevega sevanja le na štirih odstotkih tega, kar prejema Zemlja. Tehnologija je torej učinkovita tudi za obisk Jupitra. Rosetta je do lani tudi imela rekord, kako daleč v Osončje je pripotovala katera koli naprava, ki za napajanje uporablja sončne celice. Pred kratkim je ta rekord podrla Nasina sonda Juno, ki je opremljena s podobnimi paneli, velikimi kar za košarkarsko igrišče. Razvoj kaže, da bodo sončni paneli vse bolj oprijemljiva alternativa za potovanja po Osončju, sploh v kombinaciji z visokoučinkovitimi ionskimi motorji. Esa električen pogon načrtuje za svojo misijo na Juptrovo luno Evropo, obetavno za morebitno življenje. A za dolgoprogaše, kot sta denimo Voyagerja ter New Horizons, za zdaj ni druge možnosti kot generatorij na plutonij.

Zapleteno potovanje
Rosetta se je na pot odpravila, ko smo na Zemlji začeli pošiljati prvo e-pošto z Gmailom - leta 2004. Do cilja ni švignila v ravni črti, temveč je bilo potovanje precej zapleteno. Večkrat se je zavihtela okoli Zemlje in Marsa, da bi njuno gravitacijo izkoristila za pospešek. Zadnji dve leti potovanja, ki je v celoti ponazorjeno v videu na dnu novice, je Esa energijo hranila s tem, da je sondo poslala v hibernacijo. Januarja 2014 se je prebudila in se z raketami usmerila neposredno k tarči. Komet je ujela leta 2014 nekje med orbitama Jupitra in Marsa.

Esa pionir pri kometih
Evropska vesoljska agencija se sicer lahko pohvali s precej uspešno in pionirsko zgodovino raziskovanja kometov. Že leta 1986 se je sonda Giotto na le 600 kilometrov približala Halleyjevemu kometu in dokazala, da so kometi polni organskih snovi. Ista sonda je šest let pozneje vajo ponovila s kometom Grigg - Skjellerup in analizirala njegovo jedro. Nasa je prvo odmevno tovrstno misijo, Deep Space 1, odposlala leta 2001, pet let pozneje pa je osupnila z Deep Impactom. Po tej misiji so se zgledovali na Esi: tudi Deep Impact je bil dvodelen, sonda se je kometu približala, nato pa vanj izstrelila masiven kos bakra in opazovala, kaj je odletelo v vesolje.

Ime iz starega Egipta
Naziv Rosetta izhaja iz istoimenskega bazaltnega kamna, ki so ga našli leta 1799 v egiptovskem mestu Rašid oz. Rosetta. Na njem so našli zapis v treh jezikih, grščini in dveh oblikah staroegipčanskega jezika, in tako razvozlali stare hieroglife. Tako kot so s pomočjo kamna zgodovinarji nazadnje lahko vpogledali v izgubljeno civilizacijo starega Egipta, tako so znanstveniki s pomočjo Rosette in njenega kometa lahko izbrskali del naše, osončne zgodovine. Philae je ime obeliska na istem otoku, ki je tudi vseboval napis v dveh jezikih in dodatno pripomogel k razvozlanju hieroglifov.

Na poti še en skakljač
Institut DLR, ki je skrbel za Philae, ima trenutno še eno podobno železo v ognju. To je sonda odbijalka MASCOT. Je na japonski Hajabusi 2 in je na poti proti asteroidu 162173 Ryugu. Hajabusa 2 bo krožila okoli asteroida in pri tem na površje odvrgla MASCOT, tako kot je Rosetta storila s Philae. Le da je MASCOT dejansko načrtovan tako, da se bo odbijal od površja in skakljal naokoli, s čimer bo meritve izvajal na številnih lokacijah.

Video 1: Prispevek TV Slovenija

Video 2: Računalniška vizualizacija spusta

Video 3: Poslednje stezice

Video 4: Zapletenost orbit skozi leta

Video 5: Računanje te poti najbrž ni bilo enostavno


Aljoša Masten, Foto: ESA/Rosetta/NAVCAM / ESA/Rosetta/MPS for OSIRIS Team MPS/UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA
Rosetta
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta
Rosetta
Rosetta
Rosetta, 67P/Čurjumov - Gerasimenko, komet
Rosetta, 67P/Čurjumov-Gerasimenko, Philae
Rosetta
Rosetta
Rosetta, 67P
Rosetta Ma'at
Rosetta, 67P
Rosetta, 67P
Philae, 67P, Rosetta
Rosetta, 67P
Rosetta, 67P
Rosetta, 67P
67P, Rosetta, Hator
Rosetta, 67P
Rosetta, 67P
Rosetta, 67P
Rosetta
Malarguee
Rosetta
Prijavi napako
Komentarji
BepaJoseph
# 30.09.2016 ob 07:47
In to jim je ratalo brez Brucea Willisa?
makoshark
# 30.09.2016 ob 11:21
Bo treba malo fizike preštudirat ne samo župco kuhat.

Kaj neki mu bo koristila osnovnošolska fizika, če ima pa youtube doktorat.
G.Bruno
# 30.09.2016 ob 10:47
tvojfrend
Že kdaj slišal za termodinamiko in prenos toplote? Na Luni sta samo dve možnosti prenosa toplote - sevanje in prevajanje. Sevanje izvira direktno od sonca in od odboja od površine. Skafandri astronavtov so odbijali skoraj 90% tega sevanja. Prenos toplote s površine na skafander je minimalen, ker je sama površina slabo toplotno prevodna pa še obutev daje dodatno izolacijo.
Bo treba malo fizike preštudirat ne samo župco kuhat.
G.Bruno
# 30.09.2016 ob 08:48
Krimsky
In če kdo dregne v trenutno najbolj v zoprno točko – smo pristali na Luni ali ne – prehiteva čas v katerem se je rodil.

Radio Erevan
V principu da, toda:
Ne dregaš v točko, ampak mlatiš prazno slamo.
Ne prehitevaš čas, ampak te je čas povozil.
smita
# 30.09.2016 ob 08:02
kar pader solza na oko...kako lepa in mogočna misija...in to naša, evropska!
naj vama bo lahka gruda ali kamenje, philie in rosetka!
vsa čast vama in vajinim možem!
vredno spomenika tu na zemlji!
sandiego1995
# 30.09.2016 ob 16:42
Aljoša Masten, daleč najboljši pisur na RTVSLO. Naj si ga drugi šlamperaji vzamejo za zgled. Bravo za ta prispevek.
makoshark
# 30.09.2016 ob 09:51
Jung: "I don't need to believe. I know."

"Prjatu", netrivialna razlika je med vedeti in "vedeti".

Mimogrede, prenos se je ravnokar začel: http://livestream.com/ESA/rosettagrandfi
nale
mb128
# 30.09.2016 ob 07:51
No še ~ 3. ure. Pa srečno Rosetta!
Belphegor
# 30.09.2016 ob 15:19
Temu se rece znanost - najti in ujeti ta kamencek v neskoncni praznini. Za te zadeve naj gre denar, ce ga ze moramo imeti.

cudovito
milanche
# 30.09.2016 ob 14:19
Hvala, Rosetta!
Mare_4
# 30.09.2016 ob 11:31
Še predno sem odprl komentarje, sem temu članku napopal 5 zvezdic...
fobet123
# 30.09.2016 ob 06:54
"sebček" lepo prosim! :)
Yeah sure
# 30.09.2016 ob 11:29
Lepo prosim, da mi nekdo razloži kaj pomeni ta stavek:
"Vse, kar bo v zadnjih urah napaberkovala..."

= vsi podatki, ki jih bo zbrala
endrug
# 30.09.2016 ob 08:22
@LosAlamos, nekako kot nabirati, bolj točno v SSKJ:
- napaberkováti -újem in napáberkovati -ujem dov. (á ȗ; á) s paberkovanjem priti do določene količine plodov, sadežev: napaberkovali so še nekaj grozdja // ekspr. priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: te narečne besede je napaberkoval na Goriškem; to je le napaberkoval iz romana / napaberkoval je še deset prostovoljcev napaberkován in napáberkovan -a -o: skopi, napaberkovani podatki
Vongobongo
# 30.09.2016 ob 13:30
Cestitke za misijo ;)
SamoRes
# 30.09.2016 ob 12:57
Kupi kamenja me ravno ne fascinirajo, je pa fascinantno, kako lahko s take razdalje upravljamo sonde, jih kontroliramo s takšno natančnostjo in izvajamo meritve ter zbiramo podatke.
G.Bruno
# 30.09.2016 ob 12:50
Za slovo
Well, my little girl is a sweet little girl but she does things that make your eyebrows curl
You let her loose for a Friday night
You know it's gonna end in a fight


AM
# 30.09.2016 ob 11:23
Čestitke !
Ceshoot
# 02.10.2016 ob 11:25
luckyss:
Normalnemu človeku je jasno, da "elita" manipulira z ljudmi. Preprosto ni normalno, da se v 21. stoletju pobijamo kot za šalo ..in da nekateri nimajo za kruh, drugi pa štejejo milijarde..
Ovce pa seveda ne vidijo preko ograde in jim je logično, da je svet pač tak kot je...


Normalnemu (beri racionalnemu in izobraženemu) človeku je jasno, da so svetovni problemi, kot so vojne, družbena neenakost ipd. strukturne narave in jih ne moreš zreducirat na enostavno in naivno pozicijo "elite, ki manipulira z nedolžno javnostjo". Bilo bi super, če bi stvari res bile tako preproste, enostavno bi odstranili elito, pa je problem rešen. Lepo je kritizirat, malo težje pa je svojo rit premaknit stran od računalnika in dejansko naredit nekaj, kar ima nek konkreten učinek na omenjene probleme. Lep dan.
mb128
# 02.10.2016 ob 10:38
Ej luckyss mislim, da ti nisi zgrešil samo članek zgrešil si celo rubriko morebiti portal!
makoshark
# 01.10.2016 ob 19:04
V" mojem priročniku za ovce" piše

Kaj češ; ovca si, ovca ostaneš. ;)
kromo-som
# 30.09.2016 ob 09:47
Če dobro pomislimo, je vsa misija na meji mogočega. Je nekaj takega, kot da bi iz Ljubljane izstrelil nanobota, ki bi zadel čmrlja na Havajih.
frgo
# 30.09.2016 ob 08:32
Napeto bo tudi zato, ker je celoten postopek za sondo nevaren.

Kot bi napisali, da je nevarno skakanje pod vlak za človeka, ki namerava skočiti pod vlak.
makoshark
# 02.10.2016 ob 12:27
Govorim o tem, da je tudi znanost "v lasti" teh elitnežev in se tudi tu dogajajo manipulacije (kaj naj se da v javnost in kaj ni za plebs, ipd.)

Imaš vso možnost, da se lotiš znanosti. Tako kot ostali ljudje. In lahko si izbereš takšno področje, kjer boš odvisen samo od samega sebe. Samo to zahteva nekoliko več dela, kot pa na forumu slikati črno-bel svet, ki si ga razlagaš s pomočjo teorij zarot.
makoshark
# 02.10.2016 ob 09:47
Huje je,ko si tipate volno na prsih in si lažete da je volčja dlaka ;)

Enostavno ne moreš iz tega svojega kroga, kar nam je povsem razumljivo. Svet zaznavaš črno-belega, ker si pač sam črno-bel. Miselna revščina je drug izraz za to.

Bolj zanimivo je dejstvo, da se s tem hvalite. Pred kom? Pred ljudmi, ki zaznavamo svet v barvah?

Film na to temo, res krasno ga je pogledat: http://www.imdb.com/title/tt0120789/
Rasta75
# 01.10.2016 ob 12:28
luckyss, če bi se resnično spoznal na tematiko in ne samo trolal, bi vedel, da teorija velikega poka in inflacije vesolja ne govorita o njegovem nastanku, temveč o evoluciji (razvoju) vesolja. Vsi znansteviniki (mogoče s par mazaškimi izjemami) priznavajo, da o samem nastanku vesolja ne vedo prav nič.

Sicer pa, da se vrnem na temo članka, Rosetta ni iskala odgovorov na nastanek samega vesolja, temveč odgovore na nastanek in razvoj našega sončnega sistema, ki se je zgodil nekje med 8 - 9 miljard let po nastanku vesolja.
makoshark
# 02.10.2016 ob 12:24
Ceshoot
# 02.10.2016 ob 11:25

Lepo zapisano.
flupi
# 30.09.2016 ob 13:21
bravo
mb128
# 01.10.2016 ob 20:32
Ej admin a bi lahko nov članek lepo prosim? Domesticiran volk ima že spet eskapade! Pa oprosti admin, bi si drznil kar predlagat nekaj. Veš v tujih medijih sem prebral, da znanstveniki domnevajo da je na nekem planeteku celo ocean pod ledom. Velikost naj bi bila ~ 1000x800 km. Me res zanima če bi kdo tole sploh pokomentiral.
Če pa se boš odločil za kaj zahtevnejšega pa bi ti predlagal "nek" U. Če se bo ta portal odločil, da objavi članek glede "nekega" U-ja je "veselica" pod to rubriko (skorajda) zagotovljena!
sprint
# 01.10.2016 ob 18:22
A ni veleinstrumentalist Vangelis naredil skladbo oz. album v cast tej sondi ?
Yanez
# 08.10.2016 ob 18:56
Bravo
Partizan Miha
# 30.09.2016 ob 15:37
Hvala vsem znanstvenikom, njihovim sodelvcem in vsem vernikom, ki so molili, da se misija uspešno zaključi. Hvala za nepozabno dogodivščino !
Roll_bar
# 30.09.2016 ob 12:45
Kaj a rusi so pa čisto opustili vesoljski program, se bolj ukvarjajo z prevozništvom
mb128
# 30.09.2016 ob 17:55
Ja no, lahko bi rekli RIP Rosetta in velika hvala. Ampak ta RIP ni dokončen, vsaj v določenem smislu ne. Pa da ne bo pomote, Rosetta se je seveda raztreščila na površini tega kometa a na kometu še vedno ostajajo njeni ostanki. A leta 2021 pa še tega definitivno ne bo več. Znanstveniki so namreč izračunali trajektorij tega kometa in ta bo potekal tako blizu sonca da bo to pomenil definitiven konec tako kometa, Rosette in Philae. Skratka definitiven konec bo komaj 2021. leta.
Hik
# 30.09.2016 ob 11:55
Pri sliki 1 pa sem najprej ugibal, če je iz okolice Dovškega Križa in Oltarjev ali pa iz maroškega Visokega Atlasa. Na srečo sem potem podobne poteze zaznal tudi na slikah 2 in 4...

V vsakem primeru zasluženo visoka ocena za prispevek.
luckyss
# 02.10.2016 ob 10:54
Govorim o tem, da je tudi znanost "v lasti" teh elitnežev in se tudi tu dogajajo manipulacije (kaj naj se da v javnost in kaj ni za plebs, ipd.)
In v tej rubriki je govor o znanosti..
luckyss
# 02.10.2016 ob 10:17
Normalnemu človeku je jasno, da "elita" manipulira z ljudmi. Preprosto ni normalno, da se v 21. stoletju pobijamo kot za šalo ..in da nekateri nimajo za kruh, drugi pa štejejo milijarde..
Ovce pa seveda ne vidijo preko ograde in jim je logično, da je svet pač tak kot je...
Z ljudmi so vodje manipulirali že vse od plemenskih skupnosti dalje, sedaj pa se s pomočjo sodobnih medijev to dogaja globalno..In nelogično je, če bi bilo kakšno področje izjema..
Torej je moje omenjanje volnatih živali še kako utemeljeno..
luckyss
# 01.10.2016 ob 20:11
@makoshark
Ja, res je lažje, če se zavedaš realnosti....
Huje je,ko si tipate volno na prsih in si lažete da je volčja dlaka ;)
mb128
# 30.09.2016 ob 08:46
Ej folk, pa sploh veste zakaj Esa namerava to storiti?!
Življenska doba Rosette je tako ali tako pri koncu in Esa se je pač odločila za malo samopromocije. Gre samo zato in nič drugega. Rosetta pristanka, če bo ta manever sploh uspel, tako ali tako ne bo preživela. Za kaj takega sploh ni bila dizajnirana. Kolikor sem prebral v tujih člankih je pristanek, bolje rečeno kolizija načrtovana ob 10:40 GMT. Če se ne motim smo mi 1 uro naprej.
Kolikor sem prebral v tujih člankih bo Rosetta pošiljala podatke na Zemljo vse do njene kolizije, pardon pristanka na tem kometu. Tako da morebiti lahko ta dogodek spremljate v "živo" če greste na spletno stran Ese.
LosAlamos
# 30.09.2016 ob 07:54
Lepo prosim, da mi nekdo razloži kaj pomeni ta stavek:
"Vse, kar bo v zadnjih urah napaberkovala..."
luckyss
# 01.10.2016 ob 16:38
Ne bo držalo...
V" mojem priročniku za ovce" piše, da pred Big Bangom ni bilo ničesar - ne časa, ne prostora
In seveda materija pa takrat ni delala nikamor spljoh (danes nič burek)..
No, potem pa je vse skupaj hkrati (verjetno predčasno) razneslo iz neskončne gostote, vendar je bil center eksplozije povsod po prostoru..
Seveda potrebujemo temno energijo in temno snov da nekako opravičimo pospešeno širjenje vesolja, pa tudi v galaksiji se nam nekam prehitro suče..
Torej še vedno drži prvi stavek mojega prejšnjega komentarja (vsaj toliko kot "big bang za ovce":)
Sicer pa nima smisla nadaljevati te debate in se medsebojno obtoževati za trole ali skeptične bebote...
luckyss
# 30.09.2016 ob 20:14
No,dovolj solza..
Še vedno o nastanku vesolja ne vemo praktično nič..
Big-Bang pride v poštev le ob nakupu predragega televizorja...
Itd, itd..
Blazz
# 30.09.2016 ob 06:44
No ja Aljoša, je pa tale Rozi kar konkretno večja od klavirja 3x2x2 metra brez panelov.
mooodeeel
# 30.09.2016 ob 14:06
Kaksna neumnost, zakaj bi jo ugasnili in nevtralizirali? DOkler baterije delajo, naj jo pustijo vkljuceno in se naprej zbirajo podatke.
Benny_s
# 30.09.2016 ob 08:03
Uf totalno zmeden članek. Skratka pristajajo na kometu brez možnosti povratnih informacij s ciljem zagotoviti maksimalno podatkov do uničenja? Potem skoraj ne vidim skrbi za neuspešen pristanek ki nič ne pomeni ali kaj je hotel ta članek povedati res ne vem...
Skratka vso srečo pa uspešno brskanje po podatkih ;)
Krimsky
# 30.09.2016 ob 07:02
Šele sedaj pravzaprav vidimo, da tole pristajanje z raketnim zaviralnim sistemom ni tako 'simpl' kot se je to mogoče komu zdelo leta 1969.
Seveda so tudi takrat testirali pristajanje 'Pajka' na zemlji, pri veliko večji težnosti, ampak se je vse – polomilo, vse do zadnjega kosa ...

Pristajanje na tujem nebesnem telesu je nadvse problematično:

♦ kaj če se pristajalni modul prevrne
♦ kaj če se ena noga 'Pajka' zlomi
♦ kaj če se ena od nog zatakne v kakšno luknjo, špranjo, razpoko ...
~
Leta 1969 je šlo bojda vse gladko, šele danes pa v praksi preizkušamo kako takšno pristajanje RESNIČNO poteka v praksi ...
Krimsky
# 30.09.2016 ob 08:17
RKC je rabila 340 let, da je rehabilitirala Galilea.
In če kdo dregne v trenutno najbolj v zoprno točko – smo pristali na Luni ali ne – prehiteva čas v katerem se je rodil.
~
Če letnici 1969 prištejemo 340 let – dobimo leto 2309.
Do takrat bi mi, oporečniki (mogoče res) morali biti tiho. Pa ne bomo, jasno da ne bomo, valjda ne bomo, ker bi bilo biti tiho – nedostojno. Branimo namreč dostojanstvo vrste Homo Sapiens, misleči človek ...
Kekec99
# 30.09.2016 ob 07:49
Kaj takega ni uspelo še nikomur prej, zato se je dosežek v zgodovino zapisal kot neke vrste "Apollo trenutek" evropskih generacij.

Zakaj kot neke vrste "Apollo trenutek", mogoče ker je "Apollo trenutek" posnet na zemlji?
Kazalo