Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 52 glasov Ocenite to novico!
BLM J0555-57Ab
Primerjava velikosti, od leve proti desni: Jupiter, Saturn, novi BLM J0555-57Ab in skrajno desno TRAPPIST-1. Ključna razlika je v gostoti. Foto: Boetticher et al., 2017
Zvezda orjakinja R136a1
Primerjava med velikostmi zvezd. Zemlja je premajhna, da bi bila lahko prikazana na tej sliki. Foto: Royal Astronomical Society
Rdeča pritlikavka
Računalniški prikaz rdeče pritlikavke (na desni). Značilnost teh zvezd so pogosti in močnejši izbruhi zvezdnih neviht, ki lahko bližnjih planetom skozi čas učinkovito uničujejo atmosfere. To je tudi eden izmed glavnih pomislekov pri tem, ali je v planetarnih sistemih okoli rdečih pritlikavk mogoče življenje. Foto: NASA/ESA/G. Bacon (STScI)
Fuzija
Fuzija poteka tudi v Soncu in vseh drugih zvezdah; je proces, ki jih definira. Človeštvo se ga je naučilo poustvariti tudi na Zemlji, a ga še ni dovolj optimiziralo, da bi bil uporaben kot vir energije. Obstaja več poskusnih fuzijskih jedrskih elektrarn, ki pa še ne zmorejo proizvesti več energije, kot je potrošijo. Na fotografiji eden izmed takšnih reaktorjev, katerega ključna naloga je držati vročo plazmo v notranjosti, ne da bi se dotaknila sten. Foto: epa
RCW 38
Zvezdna kopica RCW 38, posnetek zelo velikega teleskopa, ki deluje v sklopu Evropskega južnega observatorija. V njem so poiskali vse (vidne) rjave pritlikavke; prav tako še v nekaj drugih kopicah, in na podlagi teh podatkov izrekli sklep o pogostosti rjavih pritlikavk na splošno. Njihovo število v Galaksiji so tako postavili na 100 milijard (vseh zvezd v domači galaksiji naj bi bilo do 300 milijard). Foto: Koraljka Muzic, University of Lisbon, Portugal/Aleks Scholz, University of St Andrews, UK/Rainer Schoedel, University of Granada, Spain/Vincent Geers, UKATC/Ray Jayawardhana, York University, Canada/Joana Ascenso, University of Lisbon, University of Porto, Portugal/Lucas Cieza, University Diego Portales, Santiago, Čike
Rjava pritlikavka
Tako naj bi človeško oko, če bi se znašlo dovolj blizu, zaznavalo rjavo pritlikavko. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: NASA/JPL-Caltech
Sonce, Venera
Sonce je (nekoliko poenostavljeno) rumena pritlikavka, natančneje pa zvezda glavnega tipa in niza G. Gorivo trošijo precej hitreje in intenzivneje od rdečih pritlikavk in imajo zato krajšo življenjsko dobo. Črna pika je Venera. Foto: EPA
Zvezda orjakinja R136a1
Primerjava med velikostmi zvezd. Zemlja je premajhna, da bi bila lahko prikazana na tej sliki. Modra je zvezda orjakinja R136a1, najmasivnejša (znana) zvezda vesolja. Foto: Royal Astronomical Society

Dodaj v

Odkrili najmanjšo (znano) zvezdo vesolja

Rdeča pritlikavka 600 svetlobnih let stran
15. julij 2017 ob 16:28
Ljubljana - MMC RTV SLO

Britanski astronomi so odkrili zvezdo, ki je komajda večja od Saturna in vsebuje le nekaj odstotkov mase Sonca. Vseeno pa je je skupaj dovolj, da staplja atome in sveti.

Zvezde, naš galaktični vir življenja in obenem množične morilke, se pojavljajo v zelo raznolikih tipih. Z golim očesom so morda zgolj brleče pikice na nebu, natančnejša preverba pa predstavi vse od velikank, ki bi pogoltnile skoraj vse Osončje in vsebujejo za več kot 300 Sonc mase, do pritlikavk, ki jih ni preprosto ločiti od planetov. Prav zadnje znanstvenikom že dolgo predstavljajo precejšnjo uganko. Kdaj je masivna krogla še planet in kdaj mu lahko rečemo zvezda?

Astronomi britanske Univerze v Cambridgeu so pred kratkim našli primerek, ki naj bi začrtal mejo med tipoma nebesnih teles. Zvezdo, ki ima komajda še dovolj mase in gostote, da v svoji sredici lahko zliva jedra atomov. Najmanjšo znano in verjetno najmanjšo še mogočo zvezdo. Naslov objave v znanstveni publikaciji Astronomy & Astrophysics pove večino ključnega: "Zvezda majhne mase in velikosti Saturna na robu meje zlivanja vodika." Zvezdica se imenuje EBLM J0555-57Ab in v prostornini, ki je za 30 odstotkov večja od Saturnove, skriva za približno 84 Jupitrov mase oziroma za 26.700 Zemelj. Težnost je na površju 300-krat silnejša od Zemljine, piše v sporočilu za javnost. Tlak v središču omogoča fuzijo oz. zlivanje atomov vodika v helij, pri čemer se sprošča energija, ki tišči navzven in preprečuje, da bi se krogla sesedla v izjemno gosto telo.

"Odkritje kaže, kako majhne so še lahko zvezde. Če bi ta nastala z le malo manj mase, v središču ne bi mogla vzdrževati fuzije, zato bi se prelevila v rjavo pritlikavko," je izjavil Alexander von Boetticher, glavni avtor raziskave.

Rjave pritlikavke so t. i. spodletele zvezde prav iz omenjenega razloga. So kvečjemu velike "kaplje" plina, ki so se v postopku kolapsa širšega oblaka v zgoščenino segrele. Tako niso prave zvezde; ne svetijo zaradi zlivanja, temveč oddajajo že zbrano toplotno energijo in se skozi eone počasi hladijo.

Rdeče pritlikavke so tiste, ki jim ni spodletelo. Do zdaj je za najmanjšo veljala OGLE-TR-122b, za okoli 20 odstotkov večja od Jupitra in vsebujoča okoli desetino mase Sonc. Odkrita je bila leta 2005.

Teorija pravi, da je meja med rjavo in rdečo pritlikavko med sedmimi in osmimi odstotki mase Sonca, piše v sporočilu za javnost Univerze v Cambridgeu. EBLM J0555-57Ab je ima 8,1 odstotka, tako da bodo morda našli še manjše rdečkarke.

Kroži okoli "velike sestre"
EBLM J0555-57Ab je znotraj domače Galaksije, okoli 600 svetlobnih let stran od Zemlje. Sprva so celo mislili, da gre za zunajosončni planet, saj so jo našli krožečo okoli precej večje zvezde sopotnice, rumene pritlikavke. Odkrili so jo med eksperimentom, posvečenim iskanju eksoplanetov (WASP) s tranzitno metodo. Opazovali so torej večjo predstavnico para, ki se je vsake 7,8 zemeljskega dne rahlo zatemnila, kar pomeni, da nekaj kroži okoli in povzroča periodično senčenje. Nazadnje so doumeli, da gre za binarni sistem - dve zvezdi krožita druga okoli druge. Maso manjše predstavnice so izmerili s pomočjo spektrografa CORALIE. Ta je sledil guganju večje zvezde v prostoru, posledico težnosti sosede. Guganje je pustilo sled na svetlobi v obliki Dopplerjevega učinka.

"Zvezda je manjša in verjetno tudi hladnejša od kopice zunajosončnih plinskih velikanov, ki smo jih do zdaj odkrili," je komentiral von Boeticher. "Težko je izmeriti velikost teh bledih, nizkomasnih zvezd, pogosto še zahtevneje kot pri velikih planetih. K sreči smo jo lahko zaznali in premerili z opremo, namenjeno iskanju eksoplanetov, medtem ko so prečile večjo zvezdo v binarnem sistemu. Morda zveni neverjetno, toda najti zvezdo je včasih težje kot planet."

EBLM J0555-57Ab ima primerljivo maso z določeno rdečo pritlikavko, ki je pred meseci napolnila naslovnice svetovnih medijev. To je TRAPPIST-1, 39 svetlobnih let oddaljena zvezda s sedmimi kamnitimi planeti, katerih večina je v območju Zlatolaske, kjer je teoretično mogoč obstoj vode v tekoči obliki. Toda TRAPPIST-1 ima za skoraj tretjino večji premer.

Pogoste in vse obetavnejše
Rdeče pritlikavke se v zadnjih letih vse bolj izkazujejo kot obetavni kandidati za planetarne sisteme, v katerih bi lahko našli Zemlji podobne planete z vsaj teoretično možnostjo obstoja življenja. Te t. i. zvezde tipa M so pravzaprav najbolj številne (v domači Galaksiji, po dozdajšnjih spoznanjih). "Prav pri najmanjših zvezdah veljajo optimalne razmere za morebitne najdbe Zemlji podobnih planetov; še več, za preučevanje njihovih atmosfer. A preden se lahko lotimo planetov, moramo zelo dobro preučiti njihove matične zvezde, to je temeljna nujnost," je komentiral Amaury Triadur, soavtor raziskave. Zvezd z maso petine Sonca znanost množičnosti navkljub še ne razume zadovoljivo dobro. Razlog tiči v oteženem opazovanju; so namreč precej temnejše in manjše od rumenih pritlikavk. Tudi najbližja soseda Sonca, Proksima Kentavra, spada v to kategorijo, ob njej pa je obetaven eksoplanet.

Obširna raznolikost
Zvezde so zelo pomemben del vesolja. One so poskrbele, da vesolje ni zgolj meglica iz vodika in prgišča helija, tako, da so pritiskale tako rekoč vse težje elemente. Omogočile so naš obstoj; tako rekoč vsak atom naših teles je izšel iz zvezdnih stiskalnic. So nepogrešljiv vir energije. Brez njihovega sevanja ni življenja na Zemlji. Po drugi strani so zvezde lahko smrtonosne. Že malo Sonce bo čez kakšno milijardo let povrelo zemeljske oceane. Najmasivnejša znana zvezda je R136a1, ki je 10-milijonkrat svetlejša od Sonca in je ob rojstvu vsebovala za 320 Sonc mase. Če bi jo postavili na mesto naše zvezde, bi se Zemlja nemudoma spremenila v prežgan kupček kamnin in se nazadnje stalila.

Razlika med pritlikavkami, planeti
Kakšna pa je razlika med tremi omenjenimi koncepti: rdečo pritlikavko, rjavo pritlikavko in planetom? Le prva je zares zvezda, saj omogoča stabilno fuzijo elementov. Pravzaprav je rdeča pritlikavka najstabilnejši tip zvezde; dokaj enovito lahko sveti tudi stotine milijard let (medtem ko jih rumena pritlikavka Sonce lahko odšteje okoli 10 milijard).

Rjava pritlikavka z maso med 13 in do 90 Jupitri ni več zvezda, ker materije (tudi glede na premer) ni dovolj, posledično tudi ne dovolj silne stiskalnice. Temu navkljub se lahko v njeni sredici pojavijo omejene faze fuzije izotopa vodika, imenovanega devterij. A ta pojav - če se sploh zgodi - je zelo kratek. Rjave pritlikave so zato zelo stabilne: toploto počasi izsevajo in nikoli ne potrošijo "goriva", zato tudi nikoli ne eksplodirajo - kot druge zvezde na koncu življenjske poti. Postanejo lahko precej hladne; tale primerek ima denimo minus 48 stopinj Celzija. Rjavih pritlikavk je v neposredni soseščini Zemlje precej, ena je tudi pred 70.000 leti šla skozi Oortov oblak. Marsikatera rjava pritlikavka je morda lahko tudi planet izobčenec, ki se potika po vesolju brez družbe.

Ključni razliki med rjavimi pritlikavkami in planeti pa sta dve. Prva je omenjena zmožnost fuzije devterija, druga pa je način vzdrževanja gostote. Vrnimo se za trenutek k Soncu podobnim zvezdam, rumenim pritlikavkam. Te so precej bolj masivne, toda energija iz zlivanja atomskih jeder tišči navzven težnosti v brk; zato so redkejše od rjavih pritlikavk. Te se bolj sesedejo, pri čemer dodatno zgoščevanje preprečuje kvantni pojav, imenovan Paulijevo izključitveno načelo, ki, poenostavljeno, elektronom preprečuje, da bi zasedali isto kvantno stanje; posledično pa materiji, da bi se še bolj sesedla. Ker gre za pritisk elektronov, se pojavu v tem imenu reče degenerativni tlak elektronov. V planetih sesedanje snovi po drugi strani preprečuje preprosta elektrostatična interakcija (odboj) med molekulami, ki je precej močnejša od gravitacije. Toda manjše rjave pritlikavke z dobrim ducatom mas Jupitra tudi vzdržujejo strukturo na tak način, zato jih je od planetov (še posebej izobčencev) težko ločiti.

Bilo naj bi jih 100 milijard
O pogostosti rjavih pritlikavk je pred kratkim izšla še ena raziskava; izvedla jo je britanska Kraljeva astronomska družba. Preverili so, koliko teh teles se skriva v nekaj bližnjih zvezdnih kopicah, in s statističnimi modeli izračunali, da bi lahko domača Galaksija Rimska cesta imela kar 100 milijard rjavih pritlikavk.

Nevtronke so še manjše
Nekaj zmede pri definiciji najmanjše znane zvezde utegnejo povzročiti bele pritlikavke in nevtronske zvezde. A ta telesa so zvezde zgolj po imenu. Kvečjemu gre za ostanke "smrti" večjih zvezd, pri čemer se jedro - ki ga fuzija ne razpihuje več - sesede v zelo gosto kroglo. Bele pritlikavke so velike približno kot Zemlja, kolaps spet preprečuje degeneracijski tlak elektronov, medtem ko pri do 20 kilometrov velikih nevtronskih zvezdah nalogo opravlja nevtronska ustreznica tlaka. Če bi nevtronki dodali še za nekaj Sonc mase, pa bi dobili - črno luknjo.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
mineral
# 15.07.2017 ob 18:58
gkamin - organiziraj odpravo na zemljin rob!
Pa ne pozab prinest nazaj vsaj slike, če že ne filma!
ateistek
# 15.07.2017 ob 19:21
gkamin

Le trolaš ali si dejansko tako spodletel v inteligenci?
Saphan
# 15.07.2017 ob 19:27
gkamin

Ti je zadnja beseda ponesreči ušla?
Franc Pijanc
# 15.07.2017 ob 23:10
3 od 10 komentatorjev so prepričani da nam znanost laže, da je zemlja ploščata in vrjame v svetovno teorijo zarote.

Rahlo zaskrbljujoče pomojem.

Me zanima če kdo od teh treh vsaj približno razume kako deluje naprimer računalnik, ali pa kako informacija potuje preko kabla okrog zemlje (ali pa preko če vrjameš da je ploščata) v manj kot sekundi ki vam umogoča da vaše umotvore uspešno delite s celim svetom....
Ples
# 15.07.2017 ob 23:35
Zemlja je ploščata, nad njo krožita samo sonce in luna, nad njimi je pa kupola.

Za kupolo pa prvič slišim! Kakšna pa je? Verjetno so zvezdice narisane na njej - tudi ta iz članka? ;)
acoschwanz
# 15.07.2017 ob 23:44
Čudovit članek!
Olorin
# 15.07.2017 ob 23:48
@timoti
"Hm, se mogoče komu zdi, da v tej enačbi nekaj ne štima ?"

Pusti to metafitzicno enacbo, raje povej, kaj je narobe s fizikalnimi zakoni, ki so privedli do ugotovitev, omenjenih v novici?
slo.ninja
# 15.07.2017 ob 22:05
Smucke debil bolje da si tiho, kdo ti je dovolil sploh uporabljat tehnologijo, ki jo je ustvarila znanost. Mavrica zaradi žarkov, ki se odbijajo od kupole hahahaha kake eni spuščajo adijo. Od česa se odbijajo žarki ko avto pereš z žlauhom mikromozak?
mb128
# 15.07.2017 ob 17:33
Jep sem nekje videl, da če bi naš Jupiter povečal svojo maso za 78-79 krat bi to komaj zadostovalo, da bi postal rdeča pritlikavka!
MAN0
# 16.07.2017 ob 19:04
Jaz pa sem bil prepričan da je film Trumanov show fikcija.
Očitno pa nekateri res živijo v njem!
luckyss
# 15.07.2017 ob 20:05
" Iz take smo snovi kot sanje, in življenje naše majhno obdaja spanje.."

Citat, ki je hkrati filozofski in "fizikalni"...
Se bojim, da bo človeštvu prej potekel rok trajanja, preden bo znanost odkrila kaj bolj bistvenega o vesolju...
Verniki imajo lažje delo ;)
tristokosmatih
# 16.07.2017 ob 20:30
@MAN0

Če bi bolj poznal zgodovino bi bil sposoben dojeti, da ima ta fiktivni prizor precej skupnega z resničnim življenjem.
StarajocaKost
# 16.07.2017 ob 09:10
@generusus: "Pravzaprav je še sreča, da je tako". Ker če bi bila temperatura tako visoka, da bi se fuzija skoraj vedno zgodila, bi sonce gorivo pokurilo v zelo kratkem času in bi vsaj po moji intuiciji tudi eksplodiralo zaradi velike količine sproščene energije.
(Narekovaji pa so tam zato, ker je to prej rezultat ravnovesja med gravitacijo in odbojnim tlakom)
generusus
# 15.07.2017 ob 22:28
"Fuzija poteka tudi v Soncu in vseh drugih zvezdah; je proces, ki jih definira."

K temu naj dodam to, da je energija na našem Soncu premajhna (tj. temperatura vodika ni dovolj visoka), da bi prišlo do fuzije vodika v helij. Do fuzije prihaja zgolj zaradi t.i. tunelskega pojava. Tunelski pojav je dogodek, ko subatomski delec preseže neko potencialno oviro, pa čeprav (po klasični mehaniki) nima dovolj kinetične energije, da bi jo lahko. Na Soncu ima torej vodik premajhno kinetično energijo, da bi se zlil (tj. da bi presegel potencialno oviro zlivanja) v helij.

Kako pa potem sploh pride do zlivanja? Tu "priskoči na pomoč" kvantna mehanika oziroma zgoraj opisani tunelski efekt. Namreč, obstaja določena verjetnost (ta verjetnost je zelo majhna in se jo da izračunati), da do zlivanja vodika v helij vendarle pride. Zaradi ogromne količine vodika na Soncu, je kljub zelo majhni verjetnosti, da do zlivanja pride, zlivanje vseeno nenehno navzoče.
tristokosmatih
# 16.07.2017 ob 13:14
@Timoti
Knowledge = power

Kaj praviš na ta protiargument?


Povezava
Vongobongo
# 16.07.2017 ob 11:58
artoum

Si gdaj pomislil na to, da so mogoce postavljali vec blokov naenkrat v piramidi? ;)

Vsi ostali , ki dvomite v znanost, a boste podali kake izracune da spodbijete splosno znana dejstva ali boste samo u prazno kricali da ni res ? ;)
stotrideset
# 16.07.2017 ob 22:33
žal se meja med znanostjo in utopijoi vedno bolj tanjša.....
toliko informacij (cca. polovica teh je nedokazljivih) prejmemo od tu in tam, da je težko slediti vsem "resnicam". Le te pa so spet lahko zeloooo relativne. Seveda je pa stvar posameznika, ali bo verjel svoji intuiciji ali tvoji / njegovi?
Imam občutek, da se znanost počasi izgublja znotraj same sebe........
in še nepreverjena informacija, pa vendar verjetnostni račun, ki kaže na sledeč dogodek:".....in kot kaže, se nam bliža še kamen, ki bo malce povozil Zemljo....."
lp
artoum
# 16.07.2017 ob 02:30
bori

vse gobe / glive zrastejo čez noč. ne vem zakaj ampak tako je. vprašaj kakšnega gobarja.
paradižnik pa v sami vodi ne bo zrasel. rabi še kaj drugega.......
konec koncev tudi človeško telo 70-85% vode.
bori
# 16.07.2017 ob 02:02
Kako pa zraste šampinjon čez noč? ..in kako paradižnik v sami vodi?
Gepard007
# 15.07.2017 ob 21:16
Ko bomo našli način za hitrejše potovanje med zvezdami bo vesolje postalo zanimivo zaenkrat pa lahko vse tole teoretiziranje postavimo v rubriko "zabava."
artoum
# 16.07.2017 ob 03:04
vedno znova ob teh znanstvenih člankih pridemo do istega prepira. še ramus manjka :)
sodobna znanost nam daje neke zaključke, do koder smo s svojim umom prišli. veliki pok in Darwin ..... mislim, dve znanstveni dogmi kateri je treba slediti, sicer imaš na tisti znanstveni sceni zaprta vsa vrata. pa čeprav, če dobro pogledaš, sta kakor dve zgodbi iz ene religiozne knjige. toliko znanja in uma imamo.

zakaj sem jaz skeptičen do uradne doktrine.
če pogledamo piramide v Egiptu. uradna doktrina pravi takole. gre za največjo Keopsovo piramido. ime Keops je dobila zaradi faraona Keopsa , ker naj bi bila piramida njegova grobnica. sedaj pa poglejmo kaj so znanstveniki natuhtal in kaj je uradna verzja.
- pramido so gradili 20 let ( toliko let zato , ker naj bi on dal komando za graditev za svoj grob)
- po 12 ur na dan , celo leto
- tistih blokov , vsi težji od 10 ton je od 2 000 000 naprej
- če to drži , so morali vsak blok položiti na 2min in 30sec.
in vse skupaj s tisto tehnologijo ?

tega ti pa jaz ne bom pelal. kakor ne bom pelal talibane z 11/9.
timoti
# 15.07.2017 ob 22:41
Vse kar nas uči sistem (šola, TV, mediji, itn) je čista resnica !
Knowledge = power

Par tisoč ljudi, ki drži za prašnike ostalih sedem miljard, ga zato seveda z veseljem deli.
(Znanje namreč)

Hm, se mogoče komu zdi, da v tej enačbi nekaj ne štima ?
Smucke
# 15.07.2017 ob 19:42
Pa lepo vas prosim, nehajte slepit folka, kake zvezde, kaki planeti? Zemlja je ploščata, nad njo krožita samo sonce in luna, nad njimi je pa kupola. Tele CGI animacije bodo popolnoma poneumile ljudi. Zakaj mislite da zagrmi ob nevihti, zakaj se pojavi mavrica? Zaradi kupole ker se zvok odbije od stekla, mavrica pa zaradi žarkov, ki se odbijajo. Malo se zamislite
gkamin
# 15.07.2017 ob 18:24
In spet objavljajo neko Fake novico, ki jo je sproducirala Nasa in z njimi povezana banda, ljudstvu pa pošiljajo slikice, risbice, računalniške animacije in folk v luftu, wau... le kako dolgo še? Bee..
Kazalo