Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Odlična priložnost za iskanje atmosfere s Hubblom
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 41 glasov Ocenite to novico!
LHS 1140b, LHS 1140
Tako si LHS 1140 ob matični zvezdi rdeči pritlikavki predstavlja umetnik pri Evropskem južnem observatoriju. Star je okoli pet milijard let, torej za pol milijarde več kot Zemlja. Foto: ESO/spaceengine.org
       Ta zunajosončni planet je najvznemirljivejši od vseh, kar sem jih videl v zadnjem desetletju. Težko bi dobili boljšo tarčo za iskanje odgovora na enega izmed največjih vprašanj znanosti - iskanje znakov zunajzemeljskega življenja.       
 Jason Dittman, prvi avtor raziskave
LHS 1140, LHS 1140b
Lokacija LHS 1140 na nebu. Zvezda je sicer pretemna za opazovanje z manjšimi teleskopi. Foto: ESO/IAU and Sky & Telescope
LHS 1140, LHS 1140b
Še ena umetniška ponazoritev sistema. Planet za pot okoli zvezde, torej za lastno leto, potroši dobrih 24 zemeljskih dni. Foto: M. Weiss/CfA
Venera
Ponazoritev, kako naj bi električna nabitost v atmosferi izstreljevala ione vodika, pa tudi kisika, v vesolje, ob odsotnosti globalnega magnetnega polja. Če ga LHS 1140b nima, potem je ali ostal brez večine atmosfere ali pa ima hudo gosto atmosfero, podobno Venerini. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: NASA/Goddard/Conceptual Image Lab, Krystofer Kim
       Še posebej so ugodne zdajšnje razmere, saj se LHS 1140 vrti počasneje in oddaja precej manj visokoenergijskega sevanja kot podobne zvezde.       
  Nicola Astudillo-Defru, raziskovalka
La Silla ESO
3,6-metrski ESO-v teleskop v Čilu, s katerim so potrdili obstoj zunajosončnega planeta. Foto: ESO/S. Brunier
ESO HARPS
Spektrograf HARPS na teleskopu je svetlobo razlomil na barve in tako omogočil primerno analizo značilnosti. Foto: ESO
SVT, ELT, Skrajno veliki teleskop
ESO-v načrtovani Evropski skrajno veliki teleskop bo imel 40 metrsko primarno zrcalo in bo po navedbah načrtovalcev poskrbel za 16-krat ostrejše fotografije od Hubbla. Bo pa še vedno omejen na tiste valovne dolžine svetlobe, ki jih prepušča ozračje Zemlje. Foto: ESO/L. Calçada/ACe Consortium
Keops, Cheops
Esin prihajajoči vesoljski teleskop Keops bo okoli Zemlje orbitiral na oddaljenosti 800 kilometrov in pri tem meril lastnosti že odkritih eksoplanetov po tranzitni metodi. Izstrelitev je za zdaj predvidena konec leta. Foto: ESA–C.Carreau

Dodaj v

Novoodkriti eksoplanet "najboljši kandidat" za iskanje zunajzemeljskega življenja

Odkritje Evropskega južnega observatorija
19. april 2017 ob 19:05
Ljubljana - MMC RTV SLO

Astronomi so odkrili kamnit planet 40 svetlobnih let stran in ga označili za "najboljšega kandidata za iskanje znakov zunajzemeljskega življenja zunaj Osončja". Je v območju Zlatolaske, ima zmerne temperature in je najbrž ohranil atmosfero.

Mednarodna skupina astronomov je s pomočjo teleskopa Evropskega južnega observatorija (ESO) odkrila "superzemljo", nekoliko večji in precej masivnejši eksoplanet, ki po njihovih trditvah zelo obeta z vidika iskanja znakov življenja. Ne le, da je na pravšnji oddaljenosti od zvezde in verjetno ima primerne razmere na površju, je tudi obetaven z vidika nadaljnjih opazovanj. Z vidika Zemlje je namreč (periodično) med nami in ploskvijo matične zvezde, pa tudi precej blizu je, zato bodo zmogljivi teleskopi, kot sta Hubble in prihajajoči James Webb, lahko kmalu preverili, kaj se dogaja z atmosfero in iz česa je sestavljena. Prisotnost vode in metana bi denimo lahko bila kazalnika biološke dejavnosti.

Prve znake obstoja novoodkriteža so že leta 2015 zaznali v okviru projekta MEarth. Potrebna dodatna opazovanja je v vmesnem času izvedel ESO-jev instrument HARPS ter še nekaj drugih kopnih teleskopov. Odkritje je potrdil in se dokopal do številnih značilnosti tega oddaljenega sveta. Sveža raziskava je objavljena v Nature (članek v celoti).

Noovodkriti zunajosončni planet je 40,7 svetlobnega leta stran v ozvezdju Kita. Imenuje se LHS 1140b, saj kroži okoli rdeče pritlikave LHS 1140. Eksoplanete se namreč poimenuje tako, da se poleg imena zvezde doda črka abecede.

Blizu, a prijetno toplo
Eksoplanet je od matične zvezde oddaljen okoli 15 milijonov kilometrov. To je zelo blizu, Zemlja je namreč od Sonca oddaljena kar desetkrat več. Če bi LHS 1140 postavili v Osončje, bi prehitel tudi najbolj notranji planet, Merkur, ki ga od Sonca loči slabih 60 milijonov kilometrov. A kljub temu se tokratni protagonist niti približno ne praži v vročini. Rdeče pritlikavke so namreč neprimerno hladnejše in temnejše. Bolj kot razbeljeni gmoti so podobne žarečemu kosu železa na nebu, veliko preveč ogretemu radiatorju. Večino sevanja oddajo v obliki toplote oz. v infrardečem valovanju. Tako je tudi v primeru LHS 1140.

"Ta zunajosončni planet je najbolj vznemirljiv od vseh, kar sem jih videl v zadnjem desetletju. Težko bi dobili boljšo tarčo za iskanje odgovora na enega največjih vprašanj znanosti - iskanje znakov zunajzemeljskega življenja," je v ESO-jevem sporočilu za javnost izjavil prvi avtor raziskave, Jason Dittman s Harvard-Smithsonianovega centra za astrofiziko (CFA).

LHS 1140b je precej manj obsijan kot Zemlja. Od svoje zvezde prejema let 46 odstotkov svetlobe, ki jo od Sonca dobiva naš planet. Kljub temu je v območju Zlatolaske, saj se slednje pri rdečih pritlikavkah razteza med 20 in 80 odstotki obsijanosti. Območje Zlatolaske je tisto področje okoli zvezde, kjer so temperature v razponu med nič in sto stopinjami Celzija, torej omogočajo obstoj vode v tekoči obliki.

Ravnovesno temperaturo površja so znanstveniki sicer naračunali na -43 stopinj Celzija. A ta podatek govori o idealiziranem položaju, ko zvezda sije na povsem raven planet brez atmosfere in katerih koli drugih dejavnikov. Če to dodamo v sliko, so temperature višje in ravno pravšnje za tekočo vodo, piše v znanstvenem članku. Prvi pomemben dejavnik je notranjost planeta. Tam se ohranja toplota iz časa nastanka, prav tako pa bi lahko potekal razpad elementov in dodajal svoj ščepec ogrevanja. Nekaj lahko dodajo še plimske sile, torej raztezanje in krčenje planeta, ko kroži okoli zvezde, pri čemer sila težnosti na različne konce deluje neenako. Zelo pomemben dejavnik je še atmosfera, ki kot puhasta plast ujame in zadržuje toploto.

Ne veliko večji, a precej masivnejši
Po LHS 1140b bi komajda hodili, saj ima 6,7 mase Zemlje. Na modrem planetu 70 kilogramov težak človek bi tam tehtal kar 470 kilogramov. Ker pa ima premer le 1,4 Zemljinega (okoli 18.000 kilometrov), je očitno zelo gost, ima železno jedro in potemtakem nikakor ne more biti plinski planet (kot je npr. Neptun).

Atmosfero najbrž ima, a kakšno
Znanstveniki so dokaj prepričani, da ima še danes atmosfero. A poudariti je treba, da je niso zaznali, niti je do zdaj niso mogli, temveč o njenem obstoju sklepajo na podlagi uveljavljenega teoretičnega modela razvoja tovrstnih planetov.

Zanje je bolj pereče vprašanje, ali je ta atmosfera prijazno zmerna ali pa zadušljiva ter vroča. Zadnji scenarij je mogoč, saj ga lahko vidimo kar pri sosednji Veneri, oviti v peklensko vroč in strupen ovoj, ki bi mečkal tudi podmornice. Kako bi lahko bil videti pri planetu z rdečo pritlikavko? Znanstveniki ocenjujejo, da je LHS 1140 v svoji rani mladosti sijala nekajkrat močneje, okrepljeno tudi v ionizirajočem delu spektra. Ultravijolična svetloba bi 40 milijonov let prhala atmosfero in v njenih zgornjih plasteh razbijala vodo na vodik in kisik, pri čemer bi vodik nepovratno bežal v vesolje. V tem času bi se razvil podivjan učinek tople grede, ozračje pa bi bilo pretežno sestavljeno iz ogljikovega dioksida, nebiološkega kisika in dušika.

A opazovanja in modeliranje nakazujejo na drugačen scenarij. Planet LHS 1140b je dovolj masiven, da je toploto iz časa nastanka ohranjal še desetine milijonov let, s tem pa tudi ocean magme na površju. Po tem scenariju so hlapljive snovi, kot je voda, ostajale v plašču. Učinek tople grede, ki se še posebej hrani na vodni pari v ozračju, pa se ni zgodil. Namesto tega se je voda po 40 milijonih let kondenzirala na površju in ustvarila jezera ali oceane.

Zvezdni veter bi sicer skozi milijarde let - planet jih šteje pet milijard - polagoma odpihnil ozračje, kot pri Marsu. A razmere so pri zvezdi LHS 1140 ugodnejše. Ta zvezda se vrti počasneje kot njene "kolegice" in tudi manj ultravijolično seva, je ocenila ena izmed raziskovalk, Nicola Astudillo-Defru z observatorija v Ženevi. Nadalje bi masivni kamniti planet lahko imel železno jedro, podobno Zemljinemu, ki bi proizvajalo zaščitno magnetno polje.

Iskanje senc
Zunajosončni planet so odkrili s t. i. tranzitno metodo. Planet z našega zornega kota preči ploskev zvezde in zato za kratek čas vrže komajda zaznavno, a vendarle opazno senco. Ko je redno ponavljajoča se, lahko sklepajo na obstoj planeta, pa tudi na njegov premer. Če ima planet atmosfero, jo fotoni svetlobe na robovih prečijo in pri tem dobijo prepoznaven vtis vsebine. Sicer jih je zelo malo in zelo težko jih je razločiti od preostalega šuma. A LHS 1140b je tako zelo blizu (z galaktičnega vidika), da bi jih lahko ujeli dovolj in posledično zelo privlačen za nadaljnja opazovanja na še zmogljivejših napravah.

Teleskopi, kot so obstoječi Hubble, pa prihajajoča James Webb in ESO-v Evropski skrajno veliki teleskop (E-SVT), bodo lahko ujeli te fotone in relativno kmalu povedali, kaj se tam skriva. Detektorja življenja sicer nimamo, a če je tam veliko kisika, je ta mogoče biološkega izvora, ni pa nujno. Če pa se najdejo še metan, pa voda, pa še kaka druga povedna kemija, ki jo navadno proizvajajo živa bitja in bi se brez redne proizvodnje hitro porazgubila, potem bi imeli dovolj razlogov za sklep, da se morda na LHS 1140b dogaja nekaj vznemirljivega.

To je tudi vse, kar bodo od protagonista še zelo, zelo dolgo imeli. Sicer je z galaktičnega vidika izjemno blizu: 40 svetlobnih let je v primerjavi z najmanj 100.000 svetlobnih let premera Galaksije praktično Zemljino dvorišče. A obenem je z vidika človeštva hudo daleč. Trenutno najhitreje potujoč izdelek človeških rok, sonda Voyager 1, bi ga dosegla šele čez 800.000 let. Pa tudi če bi izničili časovno komponento potovanja in bi astronavt prav ta trenutek stopil na tla LHS 1140b, ne bi bilo vrnitve. Težnost tega planeta je tolikšna, da ji z nobeno do zdaj človeštvu dosegljivo tehnologijo ne bi mogli ubežati. Niti najsilnejša raketa vseh časov ne bi pomagala, treščili bi nazaj na tla. A če v prihodnjih letih tam astronomi zaznajo znake življenja, bo to pretreslo naš sistem znanja in naše poznavanje položaja človeštva v vesolju.

Nekaj drugih kandidatov
Prav tako okoli 40 svetlobnih let stran, le v drugi smeri, je rdeča pritlikavka Trappist-1, okoli nje pa sedem približno kot Zemlja velikih kamnitežev, ki so skoraj vsi v območju Zlatolaske. A avtorji tokratne študije opozarjajo, da so njihove mase in gostote določene s precej nizko natančnostjo. Še en kandidat za morebitne prijazne razmere za življenje je zelo blizu, kar pri najbližji sosednji zvezdi Proksimi Kentavri, prav tako rdeči pritlikavki. Težava pri tem primerku je, da ne preči ploskve svoje zvezde in ima posledično neznano maso, prav tako je neprimerno bolj oteženo iskanje morebitne atmosfere.

LHS 1140b ni najboljši kandidat za sam obstoj zunajzemeljskega življenja, poudarjajo avtorji, zagotovo je tam zunaj še veliko eksoplanetov, ki so Zemlji še precej podobnejši. Je pa najboljši do zdaj znani eksoplanet z ugodnimi značilnostmi tako blizu in tako dostopen za učinkovita opazovanja.

Prihaja evropski Keops
Do januarja letos so astronomi z veliko gotovostjo potrdili obstoj več kot 3.500 zunajosončnih planetov, še tisoče je kandidatov. Za veliko večino je poskrbel Nasin teleskop Kepler, nekaj sto so dodali kopenski teleskopi. Kepler je sicer zdaj hudo poškodovan in deluje zelo omejeno, zato pa je na obzorju nova eksoplanetarna misija. To je Esin vesoljski teleskop Keops, ki bo opazoval bližje svetle zvezde z že potrjenimi "pajdaši". Keops bo natančneje izmeril njihove lastnosti, začenši s premerom; in če bo masa planeta že znana, pa bo lahko podal dokaj zanesljivo oceno gostote. S temi nekaj podatki si lahko znanstveniki ogromno pomagajo pri nadaljnjem sklepanju. Keops bo za izstrelitev predvidoma pripravljen konec letošnjega leta in tudi spada na seznam najzanimivejših vesoljskih misij letos.

Video 1: Simulacija potovanja do sistema LHS 1140.

Video 2: Odkritje eksoplaneta po tranzitni metodi v sklopu projekta MEearth. Video se nanaša na zaznavo planeta GJ 1132b iz leta 2015, skoraj povsem enako oddaljenega in podobne velikosti kot LHS 1140b.

Video 3: Kako je videti prečenje kar v domačem Osončju? Merkur vizualno potuje prek ploskve Sonca leta 2016.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Ejnštajn
# 19.04.2017 ob 19:31
Ramus ima prav. Večkrat namreč skoči na ta eksoplanet na oddih med napornim iskanjem štirih vogalov krogle.
mb128
# 19.04.2017 ob 19:19
No ja jaz ne bom delal prehitrih zaključkov ampak bom počakal na Webb-a. Glede življenja pa samo to. Koliko oblik življenja pa mi sploh poznamo?!
Citiral bom samo enega znastvenika katerega ime sem žal pozabil izpred kakšnega desetletja ki je o izvenzemeljskem življenju rekel nekako tako. V bodočnost bo človek obiskal planete, lune in kaj rado se bo znalo zgoditi, da bo šel mimo življenja ne da bi se tega sploh zavedal.
Mimogrede, ravno sedaj ko to pišem gledam oddajo na DiscoveryScience o temni materiji. Temna materija kaj je to? No, to je moja definicija oz. povzetek kar sem slišal videl. Temna materija ni sestavljena iz atomov, vsaj takih atomov ne iz katerih je sestavljena tista materija katero lahko opazujemo. Kaj pa če ta materija tudi daje življenje nečemu?! Ergo, a mi sploh vemo kaj je to življenje?!
Borg
# 19.04.2017 ob 20:11
@Ramus
Želim si, da bova oba še vedno prebirala tele novice tukaj, ko bo življenje zunaj Zemlje neizpodbitno dokazano. Zelo me bo zanimal tvoj komentar takrat. Nad temi, ki jih pišeš zdaj, se le kislo nasmehnem.
pazi_mina
# 19.04.2017 ob 20:31
Grommm
# 19.04.2017 ob 20:14
Prijavi neprimerno vsebino
strinjam se z mb128

Po drugi strani so pa živa bitja (enoceličarji) odkriti na kometih, ki so prileteli iz vesolja. Si kdo predstavlja extremne pogoje, katere je prebilo in ostalo živo to bitje.

To sploh ni res ! Če bi to ilo res bi bilo to največje odkritje v zgodovini človeštva, Pa kje jih pobirate !
Gravesen
# 19.04.2017 ob 21:46
Ramus, povedi nas!
Ejnštajn
# 19.04.2017 ob 20:52
In verjetno drži Fermijev paradoks, da so planeti kot je Zemlja neobičajna in zelo zelo redka vesoljska prikazen

Fermijev paradoks ne govori o tem, da je zemlja neobičajna. To je le ena od moožnih razlag tega paradoksa.
Ramus
# 19.04.2017 ob 20:58
"Želim si, da bova oba še vedno prebirala tele novice tukaj, ko bo življenje zunaj Zemlje neizpodbitno dokazano. Zelo me bo zanimal tvoj komentar takrat"

Če bi se to res zgodilo, bi se pa jaz bolj kislo držal,... ;)
Vongobongo
# 20.04.2017 ob 11:11
miro303

Torej predlagas ukinitev znanosti in napredka nase druzbe?
DrMinistr
# 19.04.2017 ob 21:29
@Ramus
Želim si, da bova oba še vedno prebirala tele novice tukaj, ko bo življenje zunaj Zemlje neizpodbitno dokazano. Zelo me bo zanimal tvoj komentar takrat. Nad temi, ki jih pišeš zdaj, se le kislo nasmehnem.


Nekateri ljudje ne razumejo neizpodbitnih dokazov...še vedno se namreč najdejo verniki v ploščato zemljo...
Ramus
# 19.04.2017 ob 21:05
"Po drugi strani so pa živa bitja (enoceličarji) odkriti na kometih, ki so prileteli iz vesolja. Si kdo predstavlja extremne pogoje, katere je prebilo in ostalo živo to bitje"

Tole pa zelo zelo zelo ne drži,... :)
MatjazP
# 19.04.2017 ob 21:32
Ramus:
Tako ne boste našli življenja,... iščete pod napačnimi predpostavkami. Zagotovo ni življenja na tem eksoplanetu.

A te je strah da morda pa je? A veš, glede na število eksoplanetov te bo kar dolgo časa pošteno strah...
Jaz ti priporočam da se ne sekiraš toliko okrog življenja v naši Galaksiji .. mislim da je to za vse nas "above paygrade".
Plavix
# 19.04.2017 ob 20:10
Fascinantne novice... ampak tako ali tako tja nikoli ne bomo mogli odpotovati.

Drugače se pa strinjam z @mb128: lahko je na drugih planetih drugačna oblika življenja. Živa bitja morda ne izgledajo tako kot na zemlji. So prilagojena na okolje dotičnega planeta.

Ali pa čisto drugačna ideja, da so "nevidni" našim očem, ker so sestavljeni iz čisto česa drugega...
makoshark
# 20.04.2017 ob 18:52
MatjazP
Zunajzemeljsko življenje, kako srhljivomagično se to sliši.

Kot recimo Zunajljubljanska žaba, ali morda Izvenangleška trava.
Ali morda Zunaj-moje-dnevne-sobni kavč?

Kako patetično antropo-solocentrični smo še vedno v glavah...


Recimo, da vseeno lahko dopuščaš, da obstaja netrivialna razlika. Poznamo žabe izven Ljubljane, poznamo travo izven Anglije, poznamo tudi kavče izven tvoje dnevne sobe. Ne poznamo pa (še) življenja, ki nima izvora na Zemlji.
firtoh
# 19.04.2017 ob 20:56
Če je kakšne druge vrste življenje v vesolju oz. inteligentna bitja,jim svetujem,naj ne navezujejo stike z nami.
pazi_mina
# 19.04.2017 ob 19:44
zanimivo, kako vedno bližje Zemlji odkrivamo Zemlji podobne planete...ni vrag da ne bomo na koncu odkrili, da je nam najbližji planet najbolj podoben Zemlji ravno Zemlja sama, a bo žal takrat prepozno...

drugače pa se dodatek, nisem nek vrhunski astrofizik, vendar kolikor vem je problem teh zemlji podobnih planetov okoli rdečih pritlikavk ta, da so vsi zaradi velikosti zvezde in posledično rotacije okoli nje, vsi "plimsko zaklenjeni" na zvezdo in je tako da se en del planeta vedno cvre v UV žarkih drugi pa zmrzuje globoko pod lediščem...torej skarjno neprijazno
Ori
# 19.04.2017 ob 19:50
Edina možnost za hiter razvoj človeške vrste, je bodisi kloniranje, bodisi umetno nadzorovano razmnoževanje. Ker trenutni naravni nagoni pri ljudeh, uničujejo tako okolje zemlje, kot tudi ne favorizirajo najboljše ume, ker pač evolucijsko niso konkurenčni. Ali odstranitev nagonov po razmnoževanju, ki povzroča vojne, boj za prevlado,...itd, ali pa greznica s propadom človeške vrste in z izrednim evolucijskim sestopom človeške vrste.
tyhobrahe
# 19.04.2017 ob 22:43
Sik Ko potuješ zelo hitro je teh 40 svetlobnih let malo. Vendar z raketnim pogonom si nimaš kaj pomagati. Torej s tehnologijo od NASE in ESE smo tam v nekaj milijonih let. Sizifovo delo in ničesar drugega. Torej za potovanje po vesolju je potrebna hitrost vsaj nekaj milijonov kilometrov na sekundo, v nasprotnem primeru ne prideš nikamor. Torej, kaj potrebuješ ? !.......
dharma
# 19.04.2017 ob 20:43
Tole je petkrat bolj relevanto in zanimivo:

Zemljo bo danes na varni, a neudobni razdalji obšel asteroid, velik približno 650 metrov. Asteroid z imenom 2014-JO25 se bo Zemlji približal na 1,8 milijona kilometrov, kar je manj od petkratne razdalje med Zemljo in Luno. Opazovati ga bo moč že z manjšimi optičnimi teleskopi noč ali dve, nato bo izven vidnega polja. Naslednje bližnje srečanje s kakšnim velikim asteroidom se ne bo zgodilo pred letom 2027, ko se bo 800 metrov velik asteroid približal zgolj na dolžino razdalje med Zemljo in Luno, ki znaša okoli 380.000 kilometrov.
sik
# 19.04.2017 ob 22:01
Če je nekaj 40 svetlobnih let stran ne vem ali ima vse skupaj smisel.
Globalni Krimič
# 19.04.2017 ob 21:53
Odličen članek Aljoša, odprl si moje oči zaslepljene s pekočo svetlobo moje lastne zdrave pameti. Koliko dela vidim za prihajajoče in bodoče klinker-inženirje in klinker-dohtarje, že samo na mali pritlikavki. Lepo v dvojicah, vsak s svojim penzlčkom. Morebitni najden plen pa si duet-komplet, ki obvlada tudi terensko p1chK0mehaniko, po bratski raztala.

Kaj ko bi znanstveniki raziskali izvor in ogroženost kakšne od tuzemskih tujerodnih, invazivnih, vrst "življenja" (kot je npr. AD610 1$L@m). Strinjam se s spoznanjem, da večkrat gremo mimo kakšne oblike življenja, katere potencialov za osvajanje življenjskega prostora in instinkta po samoohranitvi se ne zavedamo dovolj dobro.
Grommm
# 20.04.2017 ob 07:56
@pazi....
Beri
Drugič pa ne lajaj v luno o tem kako so drugi - kaj ti jaz vem kaj.
Kopija:
These organisms thrive in completely lightless and anaerobic environments in highly saline water that may reach 300 °F (150 °C), drawing their sustenance from hydrogen sulfide, which is highly toxic to almost all terrestrial life.
gremyus
# 19.04.2017 ob 23:59
Še doma na Zemlji si ne znamo reda nardit, pa že planiramo kje bomo svoje butalske izpade talal naprej. Da, samo za vesolje ne vemo, če je neskončno. Ostalo nam je vse kristalno jasno.
MatjazP
# 19.04.2017 ob 20:42
Zunajzemeljsko življenje, kako srhljivomagično se to sliši.

Kot recimo Zunajljubljanska žaba, ali morda Izvenangleška trava.
Ali morda Zunaj-moje-dnevne-sobni kavč?

Kako patetično antropo-solocentrični smo še vedno v glavah...
QUENDI
# 19.04.2017 ob 23:39
...... nekoliko večji in precej masivnejši eksoplanet......hja......od tod Butalci......torej realnost......
jan15
# 19.04.2017 ob 20:20
No za obisk tega planeta bi raketa letela okoli 800.000 (osemsto tisoč) let.
Potem vemo, kje smo.
Muzikant88
# 19.04.2017 ob 19:26
Inteligentno življenje je potrebno najt najprej na tem planetu. Ker če sklepamo po "najrazvitejši" vrsti je na tem planetu bolj malo inteligentnega življenja... Sicer pa si s takim načinom kot ga imamo ne zaslužimo tega lepega planeta, kaj šele kakega drugega.
mooodeeel
# 19.04.2017 ob 23:04
Bla bla bla NASA, tisina jenkiji!
aparat-čik
# 19.04.2017 ob 20:21
Super Zemlje imajo to slabost, da ne izgubijo ozračja iz vodika in helija, Pa tudi toploto iz notranjosti, zato so geološko hiperaktivne in se ozračje ne more napolniti s kisikom. Še naša mala Zemlja, ga je svojo aktivnostjo požirala skoraj 2 miljarde let (oksidacija železa in kamnin v morju) preden se je ta začel nabirat v ozračju... Renično sem mnenja, da je Zemlja prava redkost, in ima Ramus verjetno kar prav :)
Grommm
# 19.04.2017 ob 20:14
strinjam se z mb128

največja napaka je to, da mi

IŠČEMO

SAMO ŽIVLJENJSKE OBLIKE PODOBNE ZEMELJSKIM.

Celo na zemlji smo naši bakterije/življenje, ki žive v morski vodi polni žvepla okoli podmorskih gejzirov. Za nas nepredstavljivo življenjsko okolje, KJER POCRKA VSE OSTALO.

Po drugi strani so pa živa bitja (enoceličarji) odkriti na kometih, ki so prileteli iz vesolja. Si kdo predstavlja extremne pogoje, katere je prebilo in ostalo živo to bitje.

Nikjer ni rečeno, da življenje potrebuje tako okolje kot smo ga določili mi na Zemlji.
O tem še veliko premalo vemo.

ČE UPOŠTEVAMO MURPHYEV ZAKON,
BOMO ŽIVLJENJE V VESOLJU NAŠLI TAM,
KJER GA NAJMANJ PRIČAKUJEMO.
fafaron
# 19.04.2017 ob 19:31
Kaj ko bi sredstva iz pregrešno dragih vesolskih in vojaških programov preusmerili na naš edini pomemben "eksponat", s katerim ravnamo, kot da je 40 svetlobnih let 100 metrov po lestvi. Nič ne bo! Na dosegljivi razdalji je samo naš - hudo zanemarjeni - eksponat.

Amerika spusti milijone dolarjev drago bombo na tiste štiri taliobane, za omejitev onesnaževanja pa "ni sredstev".

Vso to blodenje po vesolju je sleparstvo.
miro303
# 19.04.2017 ob 23:43
Imam občutek, da se danes prav panično išče nek planet, ki omogoča življenje. Zakaj le?! A smo to našo modro zemljo že čisto uničili? Če je temu tako, se pa vprašajmo kaj jo je uničilo, da človeštvo doživlja epidemijo neozdravljivih bolezni? Pa recimo, da smo jo uničili z industrijo, prometom, intenzivnim kmetijstvom, v glavnem TEHNIKA. Ampak vse to, kar uničuje zemljo, se je razvilo izključno na temeljih, ki se imenuje ZNANOST. Vsi tehnološki "dosežki" so plod znanosti. Še malo se bomo igrali znanost in bomo dosegli tisto kar bo neizbežno. Konec človeštva. To bi bilo za zemljo kot planet tudi rešitev, bojim se pa, da bo ta neumen človek, z podporo znanosti, uničil tudi ve ostalo življenje na tej zemlji. Počasi začenjam verjeti v teorijo zarote, ki se imenuje ILUMINATI. V glavnem gre se za neka nezemeljska bitja, ki so se po videzu preobrazila v človeško podobo. Njihov edini cilj je, uničit človeštvo. Religije bi jih poimenovale, hudiči ali satani, ki so zakrinkani v človeško podobo, imajo pa največji vpliv na politiko na tej zemlji, pravzaprav jo usmerjajo in vodijo. Nekaj zelo podobnega je opisano tudi v Svetem pismu. Proti koncu bo zavladala velika kriza. Ampak beseda "konec" se nanaša na konec vladavine temnih sil na tej zemlji. Oni to vedo, da se ta čas bliža, zato se jim zelo mudi. Sedaj pa povežite prvi stavek v tem mojem komentarju in tega predzadnjega.
aparat-čik
# 19.04.2017 ob 20:14
ni nikjer nobenih ostankov, da bi kdo obiskal naš Sončni sistem v preteklosti. In verjetno drži Fermijev paradoks, da so planeti kot je Zemlja neobičajna in zelo zelo redka vesoljska prikazen.
Ramus
# 19.04.2017 ob 19:11
"Ta zunajosončni planet je najbolj vznemirljiv od vseh, kar sem jih videl v zadnjem desetletju. Težko bi dobili boljo tarčo za iskanje odgovora na enega največjih vprašanj znanosti - iskanje znakov izvenzemeljskega življenja"

Tako ne boste našli življenja,... iščete pod napačnimi predpostavkami. Zagotovo ni življenja na tem eksoplanetu.
Kazalo