Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Kamnit in morda ravno prav topel
  • Podnebje najbrž kaotično
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 61 glasov Ocenite to novico!
Rdeča pritlikavka
Ponazoritev sistema treh planetov okoli zvezde rdeče pritlikavke. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: NASA/JPL-Caltech
Wolf 1061
Dejanska fotografija zvezde Wolf 1061. Tam se skriva naš galaktični sosed in morda tudi kakšna oblika življenja na njem. Morda - več o možnostih bo znano v prihodnjih letih. Niso pa ravno take, da bi bilo nanje zanesljivo staviti. Foto: UNSW/The "Aladin sky atlas", CDS, Strasbourg Observatory, France
Wolf 1061
Shema sistema pri tej zvezdi. Z rdečo je označeno prevroče, z modro premrzlo, z zeleno pa ravno prav toplo območje za obstoj vode v tekoči obliki. Foto: University of San Francisco
       Wolf 1061c je vse bolj sumljivo podoben Veneri, verjetno s podobno atmosfero in učinkom globalnega segrevanja.       
 Stephen Kane, glavni avtor
Venera
Računalniški model Venere je ustvaril takšno podobo prekritosti s plitkimi oceani. Foto: NASA
HD 189733 b
To je HD 189733 b, leta 2005 odkriti primerek 63 svetlobnih let stran. Je modre barve, tako kot Zemlja, a ne zaradi oceanov, temveč zaradi svojstvene atmosfere. V njej vetrovi pihajo s hitrostjo 8.700 kilometrov na uro, navaja Nasa, in bi morebitnega obiskovalca za vedno ujeli v spiralo okoli planeta. Biti ujet v takšnem dežju ne bilo le neprijetnost, prej smrt. Obiskovalec bi bil nemudoma sesekljan na tisoče in več koščkov. Vetrovi namreč (verjetno) vsebujejo steklo. Še en opomnik, kako zelo udobno je na Zemlji. Foto: ESO/M. Kornmesser

Dodaj v

Astronomi preverjajo možnost življenja na drugem galaktičnem sosedu Zemlje, Wolfu 1061c

Soroden je Veneri
22. januar 2017 ob 14:54
Ljubljana - MMC RTV SLO

Drugi najbližji znani eksoplanet, Wolf61c, spada med tiste svetove, ki bi po do zdaj znanih podatkih lahko omogočali razvoj življenja. Nova raziskava kaže, da je verjetno podoben Zemljini sestri, Veneri.

Od lani vemo, da je nam najbližji eksoplanet kar na najbližji mogoči lokaciji - prvi sosednji zvezdi Proksima Kentavra, oddaljeni dobra štiri svetlobna leta. Možnost obstoja primernih razmer za razvoj neke vrste življenja ni izključena, nikakor pa ni zagotovljena. Če se ta izjalovi, kje lahko še iščemo mogoča domovanja živih bitij?

Ne najboljši sosed
Drugi najbližji sosed, ki kaže potencial, je že nekaj časa znani Wolf1061c. Je pri rdeči pritlikavki Wolf 1061, slabih 14 svetlobnih let stran. Odkrili so ga decembra 2015 in veliko astronomov se še zdaj intenzivno ukvarja z njim, še posebej z vprašanjem temperature, podnebja in podobnih, za organizme pomembnih vprašanj. Nova raziskava, ki so jo opravili na ameriški Univerzi v San Franciscu, daje precej manj obetavne odgovore kot do zdaj.

Pred dvema letoma so avstralski astronomi Univerze v Novem Južnem Walesu pri rdeči pritlikavki Wolf 1061 odkrili kar tri zunajosončne planete. Prvi (Wolf 1061b) ima maso 1,4 Zemljine in svojo zvezdo obkroži v le petih zemeljskih dneh. Je zelo blizu in se verjetno cmari v intenzivnem sevanju. Preskočimo še na tretjega, saj tudi ta - Wolf 1061d - ni gostoljuben. Ima maso petih Zemelj in zvezdo obkroži v 67 dneh, je relativno oddaljen in zato zaledenel. Da so pridobili vse te podatke, so astronomi sistem opazovali kar deset let s pomočjo ESO-jevega teleskopa.

Kamnit in morda ravno prav topel
Pravi zadetek so našli v srednjem planetu, Wolf 1061c. Ima maso štirih Zemelj, je tako kot Zemlja kamnit, leto na njem traja 16 naših dni. Po do zdaj znanih podatkih je ravno prav stran od matične zvezde, da na njem ni ne premrzlo ne prevroče za obstoj tekoče vode.

To je. t. i. območje Zlatolaske. Preučevanju te teme se redno posveča prej omenjena ameriška raziskovalna skupina v sodelovanju z več mednarodnimi inštituti. V sveži analizi se je lotila sistema Wolf 1061. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal.

"Sistem Wolf 1061 je zelo pomemben, ker je blizu in tako ponuja obilje priložnosti za dodatne študije; dodatnega razbijanja zagonetke, ali res čuva življenje," je povedal prvi avtor, astronom Stephen Kane.

Sorodnost z Venero
S kolegi je temeljiteje preučil matično zvezdo, s tem natančneje določil, kje se razteza območje primernih temperatur, in modeliral razmere na tamkajšnjih planetih. Sodeč po raziskavi, bi lahko Wolf 1061c primerjali z Venero. Eksoplanet je namreč bližje notranjemu robu Zlatolaske, kjer se razmere že začenjajo prevešati proti neprijaznim.

Ne v smislu, da bi bilo na tem zunajosončnem planetu samo po sebi prevroče. Težava bi lahko bila pobezljani učinek tople grede, tako kot pri Veneri. Ta "Zemljina sestra" naj bi imela kar dve milijardi let zelo prijazne razmere, takšne kot pri nas, in brez učinka tople grede bi morda danes komunicirali z Venerjani. Toda toplogredni plini in vodna para so skozi čas zadrževali vedno več toplote, do te mere, da je zdaj na površju Venere peklensko vroče, kot v peči.

"Wolf 1061c je videti vse bolj sumljivo podoben Veneri, verjetno s podobno atmosfero in učinkom globalnega segrevanja," je komentiral Kane.

Omenjeno območje pravšnjosti je zelo blizu zvezde, med 0,073 in 0,19 astronomske enote. Torej še bližje, kot je Merkur Soncu.

Manj stabilno podnebje
Še z enega vidika se Wolf 1061c pomembno razlikuje od našega domačega planeta. Zemlja gre skozi občutnejše podnebne spremembe polagoma, ledene dobe in segrevanja so navadno dolgoročni - tudi zato, ker so variacije v orbiti okoli Sonca manjše. Wolfu 1061c se po drugi strani orbita precej izraziteje spreminja, navajajo na Univerzi v San Franciscu. Sosledja zamrznitev in vročine so najbrž precej gostejša.

Je ob vsem tem življenje tam mogoče? Morda na krajši rok, ocenjujejo v raziskavi, če se pojavi in razvija v tistih obdobjih, ko se planet ohlajuje in s tem lajša učinek tople grede. Tudi obstoj zadnjega seveda ni zagotovljen. Več bodo povedale dodatne raziskave, pri čemer vsi največ upov polagajo v dolgo pričakovani vesoljski teleskop James Webb. Ta bo predvidoma omogočal nič manj kot odkrivanje same atmosfere, s čimer bodo precej jasnejši njena sestava in temperatura.

Manjše, a vztrajnejše zvezde
Zvezde rdeče pritlikavke so precej manjše, manj masivne in tudi temnejše kot Sonce. Ker "gorivo" trošijo počasneje, so bolj dolgožive. Dosegle naj bi starost stotin milijard let (vesolje kot celota jih je nabralo zgolj slabih štirinajst), medtem ko naj bi se naše Sonce poslovilo pri okoli desetih milijardah let po nastanku. Pomembna posledica: Zemlja bo postala nepovratno peklenska čez okoli milijardo let, medtem ko je časovno okno za življenje pri rdečih pritlikavkah razpotegnjeno skorajda v nedogled.


Še nekaj sosedov

Za tokratnim protagonistom je naslednji najbližji znani in potencialno za življenje prijazen sosed Gliese 667 Cc pri 23 svetlobnih letih oddaljenosti. Je v trojnem zvezdnem sistemu, je kamnit, na njem pa naj bi vladala povprečna temperatura nekaj stopinj nad ničlo (Celzija). Dva kamnita primerka sta 39 svetlobnih let stran, a spet pri rdeči pritlikavki, zvezdi, ki ima svoje omejitve zaradi močnejših izbruhov.

Oddaljeni bratranec
Za zdaj ostaja Zemlji najpodobnejši zunajosončni planet, ki za nameček kroži okoli Soncu podobne zvezde, Kepler-452b. Ima skoraj enako maso, je verjetno kamnit, leto na njem traja 385 zemeljskih dni. A ker je oddaljen kar 1.400 svetlobnih let, ni ravno priročna turistična destinacija. Potovanje tja s hitrostjo Voyagerja bi trajalo več kot 20 milijonov let.

Nekajletni plaz
Zadnji dve leti sta sicer poskrbeli za izbruh odkritij zunajosončnih planetov. Samo lanski majski paket, za katerega je poskrbela Nasa, vsebuje 1.284 potrjenih primerkov, od katerih bi deveterica morda lahko podpirala razvoj življenja. Skupno je do zdaj potrjenih 3.565 planetov zunaj Osončja. Prav na Univerzi v San Franciscu so pred kratkim izdelali katalog, ki je izmed tisočerih potrjenih planetov zbral skupno 216 takšnih, ki bi lahko bili podobni Zemlji, od tega je 20 "najboljših kandidatov". Celoten seznam je na voljo tukaj, polno listo potrjencev pa vodi Extrasolar Planets Encyclopaedia.

Prihaja naslednik Keplerja
Za konec dobre novice za tiste, ki z zanimanjem spremljajo iskanje eksoplanetov: Nasa bo še letos v nebo izstrelila naslednika teleskopa Kepler. Novi eksoplanetni vohljač bo precej zmogljivejši - več naslednji teden na MMC-ju.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
geni7us
# 22.01.2017 ob 15:20
Takšne novice in znanstveni dosežki so res zelo zanimivi!!
Še več takih novic
Gepard007
# 22.01.2017 ob 16:20
Ok razumem, da iščejo planete na katerih bi lahko živeli. Takšne smo tudi že našli. Jaz bi se raje posvetil iskanju možnosti kako prit do njih ter temu, da obstoječi planet začnemo spoštovat in negovat, ker drugega še neki časa ne bomo imeli!
geni7us
# 22.01.2017 ob 17:14
overlord580

Venera je trenutno bližje zemlji zato se bolje vidi
Rasta75
# 22.01.2017 ob 18:25
tedomedo: "Vse te raziskave so po mojem na pol izmišljene.
Naj izumijo umetno gravitacijo (1), naprave za vlečenje o2 iz co2 (2) in turbo pogon (3) za vesoljske ladje s človeškimi potniki, s katerimi bi se lahko prišlo do drugega osončja v enem tednu in ne 100 letih, kot je sedaj."

1) centrifuga
2) že nekaj časa delujoče na ISS
3) če bi poznal delovanje turbomotorjev, bi vedel, da ti v vakuumu pač ne bi delovali
RogergR
# 22.01.2017 ob 19:20
Kot Venera-Zemlja-Sonce dosega te dni največjo vrednost (okrog 46 stopinj). Časovno to sovpada s trenutnim položajem venere na ekliptiki, saj jo vidimo v večernih urah dokaj visoko nad obzorjem.
Če upoštevamo še to da te dni zvečer ne vidimo lune in nas je pred kratkim obšel pravi orkan in je nebo jasno kot že dolgo ne, dobimo boginjo ljubezni kot že dolgo ne :)
luckyss
# 22.01.2017 ob 17:17
@overlord580
Po moje so krive trenutne nizke temperature, torej drugačni optični pogoji..
Lahko pa tudi da se je tam elektrika pocenila ;)
Nikec3
# 22.01.2017 ob 15:39
medtem ko je časovno okno za življenje pri rdečih pritlikavkah razpotegnjeno skorajda v nedogled.

Imajo pa rdeče pritlikavke drugo slabost. Planeti v njihovem območju "Zlatolaske" so skoraj zagotovo vsi "zaklenjeni" in kažejo zvezdi vedno isto stran.
RenatoP
# 22.01.2017 ob 19:51
Vec ko se raziskuje vecja je verjetnost nakljucnega uporabnega odkritja.. Toliko za tiste dvomljivce. Ce nebi raziskovali vi se danes ziveli v jamah
Adi H.
# 22.01.2017 ob 22:47
@Kobalt, ni res. V morju so ob nekih toplotnih izvirih našli življenje, pa ni nobene svetlobe.
eMZe
# 22.01.2017 ob 21:40
Se še kdo spomni knjige, mislim da iz Kondorjeve zbirke,
Vladimir Babula
Planet treh sonc
Tip se je razpisal o raziskovanju planetov okoli Proxime in Alfe Kentavra. Pred več kot 60 leti! Ko se jim še niti približno ni sanjalo, ali so planeti unikat, redkost ali običajnost.
DrMinistr
# 22.01.2017 ob 20:31
Nekdo bi zidal gradove v oblakih, še več, na drugih planetih, za svoj planet jim ni mar. Ko bi s tem denarjem blažili podnebne spremembe, bi bilo koristneje. Ne pa, da z lopala mečejo miljarde v vesoljske smrtnake! Hejejej!

No ja, gradove v oblakih (oz na drugih planetih) bi lahko že zgradili, če bi za to porabili ne milijarde, pač pa kar bilijone, ki jih zmečemo v vojsko in religije.
Če bi pa ta denar namenili varovanju okolja, bi se pa sploh izredno zvišala kvaliteta življenja.
marjan-zupanc
# 22.01.2017 ob 19:41
kdorkoli, ki mu ni všeč: če ti te novice niso všeč, jih preskoči ne pa da pišeš neumnosti in nasvete zakaj naj dajo denar tebi
Rasta75
# 22.01.2017 ob 18:19
mare008: "Naj se raje ubadajo s tem, kako preziveti ja tej zemlji....."

Tako je! In ortopedi naj se raje ubadajo z onkologijo... Genij.... :P
luckyss
# 22.01.2017 ob 17:06
Ugibanje o možnostih življenja na planetih sosednjih zvezd je sicer zanimiva tema za "pametovanje"..
Vendar zaradi nepremostljivih razdalj nima neke realne praktične vrednosti..
Zaenkrat lahko le ugibamo celo za lastno osončje -torej ali je bilo kdaj življenje na kakšnem izmed ostalih planetov ali lun..
Ko bomo imeli bazo na Luni od koder se bo dalo konkretneje "posegati" v naše osončje bomo lahko govorili o konkretnem napredku na področju "fizičnega" raziskovanja vesolja..
Da o tem, da je že čas, da človek spet naredi malo večji korak v vesolje kot le nekaj 100 km niti ne govorim..
RogergR
# 22.01.2017 ob 21:25
@geni7us

Venera nam je najbližje, ko je kot VZS najmanjši, ampak takrat je za venero mlaj. Ko je ta kot najmanjši je venera lahko tudi najdlje od nas in ima glede na zemljo ščip. V obeh dveh primerih navidezno ne najbolj sveti. Će veš kam gledat, lahko venero opaziš tudi sredi belega dne in večji kot je kot VZS lažje jo opaziš. Lahko tudi kakšno enačbo podam, pa nima smisla, ker ne odražaš svojega nika...v glavnem navidezno najsvetlejša ni ko nam je najbližje ampak ko je kot VZS največji, nekaj čez 46 stopinj, pa ne celzija...
G.Bruno
# 23.01.2017 ob 09:45
sparky
po vsej verjetnosti nimajo nič s plemenom, ki je (za)ostalo na Zemlji...se pravi, da so tudi vodo, zrak in ugodno temperaturo po vsej verjetnosi zamenjali z nečim drugim.

Tako kot v Pekingu?

Dokaz, da je življenje mogoče tudi brez zraka in pod rdečo pritlikavko.




# 22.01.2017 ob 22:59
Že na našem planetu živi kar nekaj bitij, ki ne potrebujejo svetlobe in so prilagojena na bistveno drugačne temperature, sile ... res najprej iščemo planete, ki bi podpirali našo verzijo obstoja, ker vsaj vemo, kaj iskat, vendar so "osnovni elementi" potrebni samo za svet, kot ga poznamo mi, mogoče pa odkrijemo kdaj čisto drugačno obliko življenja, oz. le-to odkrije nas ... kdo bo prej? ;)
RogergR
# 22.01.2017 ob 21:26
...morem pisat, ko vidim toliko plusov za napačen odgovor...
1a34
# 22.01.2017 ob 20:54
tedomedo: "Vse te raziskave so po mojem na pol izmišljene.
Naj izumijo umetno gravitacijo (1), naprave za vlečenje o2 iz co2 (2) in turbo pogon (3) za vesoljske ladje s človeškimi potniki, s katerimi bi se lahko prišlo do drugega osončja v enem tednu in ne 100 letih, kot je sedaj."

1) centrifuga
2) že nekaj časa delujoče na ISS
3) če bi poznal delovanje turbomotorjev, bi vedel, da ti v vakuumu pač ne bi delovali


A bi to bilo mogoče tako kot pri metu kladiva (ki se vrti), le da bi bilo to kot palica (na koncu katere bi bili dve različno težki uteži), ki bi se vrtela, in potovala po vesolju?
RogergR
# 22.01.2017 ob 19:22
@geni7us

Ko nam je venera najbližje je sploh ne vidimo, ker gledamo v Sonce.
Sardinas
# 22.01.2017 ob 17:05
Pravzaprav na drugih planetih ne iščemo življenja (le to lahko obstaja v nam neznanih oblikah in dimenzijah...), ampak samu sebe...
G.Bruno
# 22.01.2017 ob 16:49
mare008

"Stranski produkti" raziskovanja vesolja

https://spinoff.nasa.gov/Spinoff2008/awa
rd_winners.html
DrMinistr
# 22.01.2017 ob 22:46
No ja, tudi voda in svetloba še zdaleč nista dovolj, potrebnih je kar nekaj pogojev. Vendar glede na milijarde galaksij z milijardami zvezd v vsaki od njih je skrajda resnično nemogoče, da bi življenje nastalo samo v enem majhnem koščku vesolja...
mare008
# 22.01.2017 ob 16:44
Naj se raje ubadajo s tem, kako preziveti ja tej zemlji.....
frane
# 23.01.2017 ob 23:15
"Wolf 1061c je videti vse bolj sumljivo podoben Veneri, verjetno s podobno atmosfero in učinkom globalnega segrevanja," je komentiral Kane.

Da se mu ni zareklo?
Odkrili so ga pred dobrim letom in že vejo kakšne so bile temperature na njem v preteklih tisočletjih, da lahko sklepajo, da se segreva. Zanimivo!
Tudi na Zemlji imamo nekaj podobnega.
geni7us
# 23.01.2017 ob 16:10
RogerR

Hvala pa sem se nekaj naučil hehe
smartass2011
# 25.01.2017 ob 08:59
Planet bi morda res lahko nudil pogoje za življenje, vendar ne človeške vrste. Predstavniki le-te bi se namreč med seboj pobili zaradi različnih ideoloških pogledov.
buby
# 23.01.2017 ob 04:28
Lepa,lepa novica, samo pazite da slučajno ne najdete hudiča tam nekje!
Adi H.
# 22.01.2017 ob 21:38
Tehnologijo imamo takšno, kar se je še nekaj desetletij nazaj zdela znanstvena fantastika. Edino vesolje je tisto, ki z raziskovanjem ne bomo nikoli prišli do konca, zato je še toliko bolj zanimivo vsako odkritje povezano z njim. Sem prepričan, da je v vesolju še ogromno planetov z življenjem, je pa voda osnova, brez nje ne gre.
mb128
# 22.01.2017 ob 17:34
Ja no jaz tukaj ne bi delal prehitrih zaključkov. Počakal bi vsaj na Weba oz. spektralno analizo. Definitivno kako in kaj pa bomo izvedeli tako ali tako komaj takrat ko bo tja stopila človeška noga oz. vsaj robotska sonda. Tega pa zagotovo ne bo začasa naših življenj.
Mislim saj ni narobe če iščemo druge planete, ki bi omogočali zemeljsko življenje na njih ampak delati zakčjučke glede tega že sedaj je vsaj po moje preuranjeno.
musty
# 22.01.2017 ob 16:23
naj se raje lotijo dela z izkoristkom, vsaj minimalnim...
1a34
# 22.01.2017 ob 15:57
Konec koncev je vesolje neskončno.
scenic
# 23.01.2017 ob 09:24
Že kakih 100.000x ista tema,a dejansko pojma nimajo kakšna je resnica.
Vedno sama natolcevanja.
sparky
# 23.01.2017 ob 07:53
meni pa ni jasno zakaj bi mogli razmišljat, da je za življenje 'vesoljcev' potrebno točno to kar je tudi na Zamlji !?!?

zakaj bi morala biti tam temperatura ugidnih 25stC?
zakaj naj bi ti vesoljci pili/se umivali ravno z vodo?
zakaj bi mogli imeti na voljo kisik?

po vsej verjetnosti nimajo nič s plemenom, ki je (za)ostalo na Zemlji...se pravi, da so tudi vodo, zrak in ugodno temperaturo po vsej verjetnosi zamenjali z nečim drugim.
kislec
# 23.01.2017 ob 16:17
Trošenje denarja za iskanje "teoretičnih možnosti" za življenje na planetih, ki nam niso in ne bodo nikdar dostopni je enako moralno upravičeno kot da bi ga proč metali za iskanje perpetuum mobila;
in/ali izumljanje " medzvezdnega hiperpogona"
PS Da mi boste lažje primazali minuse:
. in enako moralno upravičeno kot dajanje državnega denarja (za kulturo) Živadinovu za to, da bo (menda pri osemdesetih?) "izstopil v vesolje"...
bb33
# 23.01.2017 ob 07:02
Rekel bom tako, pravzaprav še zemlje nismo v celoti raziskali, kaj šele našega osončja, tu pa je govora o potencialnih planetih. Dejstvo je, da so ti raziskovalci financirani in se pričakuje, da bodo vsake toliko časa dali ven tudi kakšno poročilo/ugotovitev, zdej, koliko je dejansko možnosti, da so te ugotovitve točne in zanesljive pa naj preceni vsak sam....
overlord580
# 22.01.2017 ob 17:13
Ima kdo razlago zakaj je Venera v zadnjem času občutno svetlejša kot sicer?
cairns
# 22.01.2017 ob 17:00
Astronomi preverjajo možnost življenja na drugem galaktičnem sosedu Zemlje, Wolfu 1061c

V vesolju je toliko življenja da ga ne bi mogli prešteti.

Zemljani smo med najmanj razvitimi, oz. smo med najbolj primitivnimi vrstami.
Kobalt
# 22.01.2017 ob 22:26
Sem prepričan, da je v vesolju še ogromno planetov z življenjem, je pa voda osnova, brez nje ne gre.


Kakorkoli, brez svetlobe ti voda ne koristi kaj prida. Oz. se je o vodi brezpredmetno pogovarjati, dokler se svetloba ni rodila.
skoviik
# 22.01.2017 ob 21:09
BEDARIJA.

Mar ni pomembneje energijo usmerjat v ohranjanje čiste vode, zraka in ostalih OSNOVNIH pogojev za življenje, ki jih, za namene debeljenja riti nekaterih posameznikov, tako veselo uničujemo.
tedomedo
# 22.01.2017 ob 17:40
Vse te raziskave so po mojem na pol izmišljene.
Naj izumijo umetno gravitacijo, naprave za vlečenje o2 iz co2 in turbo pogon za vesoljske ladje s človeškimi potniki, s katerimi bi se lahko prišlo do drugega osončja v enem tednu in ne 100 letih, kot je sedaj.
Ramus
# 22.01.2017 ob 23:07
"Astronomi preverjajo možnost življenja na drugem galaktičnem sosedu Zemlje, Wolfu 1061c"

Ne, nima življenja na sebi. Življenje ne nastane spontano samo od sebe namreč,...
fafaron
# 22.01.2017 ob 15:55
Nekdo bi zidal gradove v oblakih, še več, na drugih planetih, za svoj planet jim ni mar. Ko bi s tem denarjem blažili podnebne spremembe, bi bilo koristneje. Ne pa, da z lopala mečejo miljarde v vesoljske smrtnake! Hejejej!
Kazalo