Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 33 glasov Ocenite to novico!
Sašo Dolenc
Vesolje Saša Dolenca je precej pestro in bogato. Po izobrazbi je fizik in filozof, a zanimajo ga še številna druga področja. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Albert Einstein
V eni od zgodb opisuje spor med fizikom Albertom Einsteinom in filozofom Henrijem Bergsonom. Tema je bila dojemanje in razumevanje časa. Foto: EPA
       Skrbeti moramo za Zemljo, ni več samoumevno, da bo ostala taka, kot je zdaj. Moramo jo začeti dojemati kot veliko vesoljsko ladjo, za katero moramo skrbeti. Človek je včasih lahko nekam šel in njegova dejanja niso imela vpliva na širše okolje. Zdaj nas je na Zemlji že toliko, da močno spreminjamo to našo vesoljsko ladjo.       
 O odnosu in ravnanju do Zemlje.
Sašo Dolenc
(Tehnološki) nadzor je v nekaterih primerih zaželen, Dolenc navaja primer prometa. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Zemlja, Mesec
Astronomi so v iskanju Zemlje 2.0, a skrbeti je treba za matični planet, je prepričan sogovorec. Foto: NASA/NOAA
       Ves čas me ni zanimalo le, kako se znanost dogaja od znotraj, ampak tudi njena refleksija in zgodovina. Kako znanost vpliva na družbo in ta nazaj na znanost in kako določen napredek znanja spreminja tudi pojme, ki jih uporabljamo. To pa je jedro filozofije. Ko pišem o znanosti, mi filozofija pomaga, da imam širše ozadje, da lažje sodim, ali je neki vir dovolj dober ali ne. Danes je enostavno dostopno kar koli in moraš presojati, komu zaupati ali ne. Sama filozofija je zelo uporabna veda. V svojem bistvu išče pojme, ki začenjajo izgubljati pomen.       
 Zakaj se je po fiziki usmeril še v filozofijo.
Carl Sagan
Na Dolenca je imel velik vpliv Cosmos, v katerem je bil pripovedovalec Carl Sagan. Foto: Wikipedia
Sašo Dolenc
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC RTV SLO

Sašo Dolenc: Zemljo moramo razumeti kot vesoljsko ladjo

Podkast Številke (105)
16. junij 2017 ob 06:54
Ljubljana - MMC RTV SLO

Moč argumentov v javnosti, lažne novice, Nikola Tesla in Thomas Edison, zakaj deluje placebo, druga doba strojev in rojstvo temačnega interneta.

To je le nekaj tem, o katerih v novi knjigi Vesolje zgodb piše fizik in filozof Sašo Dolenc. Ta teden na podkastu Številke gostimo avtorja knjige. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.


Pomemben je odnos z bralci
Gre za zbirko esejev o znanosti, ki jih je v zadnjih letih najprej objavil na portalu Kvarkadabra. To je zanj ustaljen delovni proces, saj je po enakem receptu objavil že precej knjižnih del. "S tem ustvarjam odnos z bralci, ki mi morda sporočijo kakšen dodaten vir, tako kaj popravim in dodelam. To je postal že del postopka nastanjanja knjig, sproti objavljam besedila, ta pa so potem na voljo tudi v prostem dostopu, tako lahko krožijo in jih ljudje sami nadgradijo," je obrazložil.

60 zgodb, razdeljenih v šest poglavij
V knjigi je zbral 60 zgodb in jih združil v šest poglavij: družba, ljudje, možgani, človeštvo, telesa in atomi. "Podobne zgodbe sem združil skupaj, a teksti so pisani tako, da vsak stoji zase. Kakor se pogovarjam z bralci, večinoma preberejo en tekst na enkrat pred spanjem, preberejo nekaj strani, se morda kaj naučijo in nadaljujejo naslednjič," pravi Dolenc.

Zakaj je nebo modro?
Brez dvoma je eden najbolj prepoznavnih popularizatorjev znanosti. Na tem področju deluje že 20 let, ko je skupaj s kolegi postavil Kvarkadabro - spletni časopis za tolmačenje znanosti: "Osnovna ideja je bila, da objavimo tisto, kar delamo sami. Bili smo študenti različnih področij, ki smo se skupaj dobili in ustanovili spletno stran, kamor smo dali tekste, ki smo jih pisali. To so bili predelani seminarji in drugi teksti, ki smo jih pisali za revije. Ideja je bila, da poskušamo poiskati stik z bralci. Pošiljali so nam vprašanja, ki so se dotikala njihovih življenj in so imela osnovno v znanosti. Skušali smo odgovarjati na ta vprašanja, bila so res različna. Tekste smo nato objavili v knjigi Zakaj je nebo modro." Glavno sito izbire tem je bilo popolnoma subjektivno oziroma kakor se je vprašal: "Ali me nekaj navduši ali ne? Vedno poskušam najti teme, ki mene navdušijo in na tem gradim. Ne poskušam iskati tem, ki meni niso všeč, hkrati pa bi špekuliral, da so zanimive drugim. Ta pristop se mi obrestuje."

Ob gledanju Cosmosa si je delal zapiske
Včasih so znanstveniki živeli v slonokoščenih stolpih in niso bili motivirani, da bi širšo javnost obveščali o svojem delu, stvari so danes drugačne. "Zvrst popularne znanosti se je nekako začela v 80. letih, ko je zamrlo veliko financiranje znanosti, ki ga je poganjalo tekmovanje med svetovnima blokoma. Znanstveniki so se morali obrniti na širšo javnost, da so pridobili zanimanje za svoje projekte, da so jih države nato podprle. Takrat je nastalo nekaj odmevnih in dobrih knjig, na čelu s Stephenom Hawkingom in njegovo Kratko zgodovino časa, nastale pa so tudi dobre TV-serije, ki so določena področja znanosti dobro približala širši javnosti." Fizik se z žarom v očeh spomni serije Cosmos: A Personal Voyage, kjer je blestel Carl Sagan. "To je bilo res fenomenalno, še danes se spomnim vseh detajlov. Delal sem si celo zapiske," se Dolenc spomni v smehu.

Svobodna volja in vizualizacija prihodnosti
Skupaj z nekaterimi preostalimi člani inštituta za kriminologijo je objavil knjigo Možgani na zatožni klopi (urednica zbornika Renata Salecl je bila že gostja Številk). V svojem prispevku je pisal o svobodni volji, tudi to temo pa je večkrat mogoče najti v Vesolju zgodb. Dolenc je prepričan, da človekova svoboda izvira iz dejstva, da ima zmožnost predvidevanja prihodnosti: "Ko so delali raziskave, so ugotovili, da nobena žival ne more za več kot nekaj minut predvidevati, kaj se ji bo zgodilo. Ljudje te ovire nimamo. To, da lahko z mislimi potujemo v času in se vživljamo v različne položaje, ki se ne dogajajo tu in zdaj, je vezano na sistem svobodne volje. Lahko predvidimo scenarije, kaj se bo zgodilo pod določenimi pogoji. To nam omogoči, da se tukaj in zdaj odločamo (dokaj) svobodno. Svobodna volja je časovna povratna zanka."

Umetna inteligenca sloni na zbiranju podatkov
Človek je po naravi družabno bitje in tudi to dejstvo mu je pomagalo pri kognitivnem preskoku. Številne raziskave so preučevale človekov učinek v družbah, ki so imele nad seboj neko obliko višje sile (verovanje v Boga) ali represivnih aparatov (Udba, Stasi ...). Napredek v tehnologiji pa na neki način pomeni, da nad našimi dejanji (in digitalnimi sledmi) bedi veliki brat. "Po eni strani imamo zmožnost takoj priti do katere koli informacije, po drugi pa smo tudi neprestano nadzorovani. Zbiranje informacij (področje velikega podatkovja) se je izkazalo, da je pomembno predvsem za umetno inteligenco. Zadnja leta je prišlo do močnega napredka na tem področju. Kar naenkrat imamo delujoče aplikacije za razumevanje govora, samodejno prevajanje, avtomobili znajo sami peljati po cestah, diagnostične metode v medicini se spreminjajo ... To vse deluje na podlagi ogromnega števila podatkov, ki smo jih zbrali. Prav na osnovi teh podatkov se lahko nevronske mreže učijo in postajajo zelo pametne," filozof v zbiranju podatkov vidi pozitivno stran.

Nadzor na cesti je koristen
Po drugi strani pa dodaja: "Treba je imeti pravo mero, na neki način je dobro, da imamo zalogo teh informacij, ker nam omogoča, da zgradimo sisteme, ki nam izboljšajo življenje, po drugi strani pa lahko povzroča marsikatero težavo. Če vemo, da smo nadzorovani, se obnašamo drugače. Najbolj smo ustvarjalni, ko nimamo občutka, da nas nekdo gleda. Zato je pomembno, da imamo prostore, kjer smo čisto svobodni. Nadzor pa je pomemben, ker je v določenih kontekstih dobro, da se ljudje obnašajo po bolj družbenih normah. Na cestah si želimo, da se ljudje počutijo nadzorovane, takrat se bolj držijo predpisov."

Zemljo je treba razumeti kot vesoljsko ladjo
Zanimajo ga številne teme, tudi vesolje. Kot fizik se dobro zaveda, da smo zaradi ogromnih razdalj (za zdaj) obsojeni na bivanje na tretjem kamnu od Sonca: "Zato moramo toliko bolj skrbeti za Zemljo, ni več samoumevno, da bo ostala taka, kot je zdaj. Moramo jo začeti dojemati kot veliko vesoljsko ladjo, za katero moramo skrbeti. Človek je včasih lahko nekam šel in njegova dejanja niso imela vpliva na širše okolje. Zdaj nas je na Zemlji že toliko, da močno spreminjamo to našo vesoljsko ladjo." In ladja potrebuje vzdrževalna dela.

Ne zavedamo se resnosti položaja
"Presenetljivo je, kako malo ljudi se res zaveda resnosti položaja, v katerem smo se znašli. Nekaj je treba storiti. Intuitivni odziv večine ljudi ne zazna tega problema. Velika umetnost je, kako ga predstaviti na način, da se bodo ljudje zavedali resnosti. V prometu nam lahko izmerijo hitrost in na tabli prikažejo našo hitrost, zaradi česar upočasnimo. Kako najti neki podoben sistem za velike družbene probleme, kot so denimo podnebne spremembe? Nabiranja ogljikovega oksida v atmosferi ne vidimo, tudi zato ne ukrepamo," je končal pogovor.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Sašo Dolenc govori še o številnih drugih temah: o kolesarstvu, odnosu med instinktom in razumom, večnem boju s psevdoznanostjo, kako je pretental Amazon, da je lahko objavil knjige v slovenščini ...

VIDEO
Številke: Svobodna volja in predstava prihodnosti

Glasbeni izbor Saša Dolenca: Alison Balsom: Paris (Gymnopedie No. 3)

Slavko Jerič
Prijavi napako
Komentarji
Tanja8
# 16.06.2017 ob 10:16
Tisti, ki vam je všeč izbor glasbe - avtor je Erik Satie, ki tu žal sploh ni omenjen. Zanimivo - ko klasika preide v pop, postane izvajalec pomembnejši od avtorja.
Krimsky
# 16.06.2017 ob 07:35
Dvajseto stoletje je bilo stoletje 'svobodne volje'.

Ljudje so se svobodno (po lastni volji) udeleževali vojn, v katerih so pobili kar nekaj pripadnikov iste vrste, ... nekaj tisoč, nekaj milijonov ...
Ob Veliki depresiji 1929 so ljudje svobodno (po lastni volji) stali v vrstah za kos kruha in toplo juho ...
~
Če bomo s to nesrečno 'svobodno voljo' motovilili tudi v 21. stoletju ... se nam ne obeta nič boljši scenarij.

Prepreko, da bi se postavili na bolj znanstveno stališče (Freud, Skinner), predstavljajo tisti misleci, intelektualci, znanstveniki, 'znanstveniki', ... ki se bojijo odpovedati 'svobodni volji', ker bi jim zmanjkalo tal pod nogami ...
okosokolovo
# 16.06.2017 ob 09:19
Cloveska narava je nagnjena bolj h kurativi kot preventivi. Sele ko postajajo vplivi posledice nekega problema bolj in bolj nevzdrzni je percepcija problema bolj in bolj realna. Na neki meji vzdrznosti nato nastopi hipna, disproporcionalno odmerjena reakcija. Rezultat te reakcije ni vedno resitev problema, vedno pa se pri tem ustvarijo novi problemi.
simon-markovic
# 16.06.2017 ob 10:57
Judoka... težko oz. nemogoče dokler drug drugemu sodimo oz. se ravnamo po "normativih", ki so normalni. Torej po modelu dojenček-otrok-vrtec-šola-delaj-zdravi-umri... Delamo zgolj za preživetje. Časa da bi se ustavil premislil razmislil ni. Edini motiv ti je priti čez mesec. Torej reči NE? OK jaz sem vpet v ta sistem razumem ...kaj pa otroci... poskušaj ga izključiti iz sistema... kako? Prav kmalu ti socialna na vratih potrka... šolski model -razsvetljena- Marija Terezija hčerka nemškega carja je zgolj indoktrinacija. Vcepijo v glavo kaj razmišljaj in ne kako. Sam sem imel velike težave v os.šoli s tem.
fago
# 16.06.2017 ob 07:13
Dober pogled...pa tudi glasbeni izbor.
KovacevaKobila
# 16.06.2017 ob 09:43
Ne bi škodilo, če bi navajali pravega avtorja besed o Zemlji kot vesoljski ladji:
R. Buckminster Fuller, Operating Manual for Spaceship Earth (1969).
Prevod Fullerjeve knjige (Priročnik za vesoljsko ladjo Zemlja) imamo tudi v slovenskem jeziku: http://pekinpah.com/bucky.
judoka
# 16.06.2017 ob 15:08
pesmice ( molitve ) se lahko vsak nauči, intuicije, emotivnosti, morale.... se pa ne da naučit.

Nic v tej izjavi ni res. Molitve kot skupka besed se sicer res lahko vsak nauci, ampak to samo pomeni da ponavlja besede. Prava molitev se odvija skozi srce, ne skozi usta.

Etika, socutje in podobne stvari so toliko ucljive kot vsaka druga stvar, pod pogojem da se clovek hoce spremenit, za kar obstaja veliko primerov. In tu je kljuc, vsi zase mislimo da smo dobri, ne glede na dejstva (stanje clovestva).
judoka
# 16.06.2017 ob 07:35
Dolenc je prepričan, da človekova svoboda izvira iz dejstva, da ima zmožnost predvidevanja prihodnosti

Svobodna volja je povezana z samo-opazovanjem. Ce clovek reagira na vsako custvo/misel-zeljo ki se mu porodi v telesu, potem svobode prakticno nima.
judoka
# 16.06.2017 ob 15:03
btw, znotraj sistema se da z lahkoto zivet pravilno, ampak moras za to zrtvovat dolocene stvari, katerim se ljudje nocemo odpovedat.
judoka
# 16.06.2017 ob 15:02
Judoka... težko oz. nemogoče dokler drug drugemu sodimo oz. se ravnamo po "normativih", ki so normalni.

Ja, je tezko ni pa nemogoce. Ce bi veljalo normalno=pravilno, bi bil svet raj. Torej, kaj je bolj pomembno...da je clovek normalen ali da zivi pravilno?
mb128
# 16.06.2017 ob 10:23
Eh ja, zanimiva mi je bila konstatacija, da so znanstveniki začeli z popularizacijo znanosti šele v 80. letih p.s.. Jep, šele takrat so znanstveniki spoznali kaj je to PR. To pa preprosto zato ker so rabili ljudi. Šele takrat so spoznali, da brez pritiska navadnega človeka na tem svetu bolj malo gre.
Bog, Udba, Kgb in najnovejše Nsa pa tudi raznorazne vojne, krize. Glede tega pa bom zapisal tako. Če večina človeštva ne bi imela to čemur Nemci rečejo inneres Schweinehund marsičesa od tega ne bi bilo ali pa bi bilo operiranje le teh zelo oteženo.
Glede Kvadrakadabre
Ne vem no, enkrat mi je ta portal svetoval uporabnik tega portala MatjazP. Sem gledal eno oddajo glede vesolja na Discovery Science pa mi nekaj ni bilo jasno. Upošteval sem nasvet zgoraj omenjenega uporabnika in postavil vprašanje. Odgovor me je nemalo presenetil. Odgovorili so mi naj se udeležim katerega od forumov na portalu Kvadrakadabra. Ne vem no, pravijo, da ljudje ne bi smeli sklepati na osnovi ene izkušnje a jaz po tistem odgovoru nikoli več nisem zašel na tisti portal. Toliko o negovanju odnosov z javnostjo z moje strani.
Še nekaj. MatjazP ne zamerim ničesar. On je verjetno hotel pomagati po svojih najboljših močeh. To je bila le moja kritika za portal Kvadrakadabra!
designprologo
# 16.06.2017 ob 09:56
Trubadur
# 16.06.2017 ob 09:23
@ajša5555: Umetna inteligenca ali po domače šola - sistem, ki nalaga v človeka računalniški program, na osnovi katerega deluje bolan človeški razum.....

po tvoje je najbolje, da nihče več ne hodi v šolo in bomo nazaj v mračnem srednjem veku, v katerem je cerkev zagotavljala, da je za vse kriv bog in ni bilo napredka ter si nisi mogel sam nič pomagat in drugače mislit... če pa si mislil drugače je bila zate pripravljena grmada...
Trubadur
# 16.06.2017 ob 09:19
Zemljo moramo razumeti kot vesoljsko ladjo

..in mi smo vesoljci
1a34
# 16.06.2017 ob 08:03
Svoboda in varnost se ne izključujeta.
ajša55555
# 16.06.2017 ob 08:02
Dobro povedano in to je res edini problem :
Ne zavedamo se resnosti položaja
"Presenetljivo je, kako malo ljudi se res zaveda resnosti položaja, v katerem smo se znašli. Nekaj je treba storiti. Intuitivni odziv večine ljudi ne zazna tega problema. Velika umetnost je, kako ga predstaviti na način, da se bodo ljudje zavedali resnosti.

Vzrok pa je :
Umetna inteligenca ali po domače šola - sistem, ki nalaga v človeka računalniški program, na osnovi katerega deluje bolan človeški razum.....
ajša55555
# 16.06.2017 ob 11:27
@trubadur
Na tak način razmišljam že par desetletij. Marsikaj sem tudi naredila, da bi povozila današnji izobraževalni sistem...ampak žal je v SLO preveč sistemsko programiramiranih ljudi in tega enostavno ne razumejo.
Kako to, da je izobrazba problem, ne pa rešitev? Tu imate psihologa, ki pripoveduje, kako so inteligenčno testirali otroke, stare od treh do petih let: stopnjo genialnosti je dosegalo kar 98% otrok. Potem so te otroke vsakih nekaj let ponovno testirali – stopnjo genialnosti je dosegal vse manjši odstotek. Ko so jih testirali pri petindvajsetih, pa sta stopnjo genialnosti dosegala le še dva odstotka. iz članka: http://www.mladina.si/155386/abeceda/

Nov način "izobraževanja", bolje rečeno vseživljenskega učenja, pa so sprejeli ljudje v razvitih EU državah, kjer so tudi ljudje evolucijsko bolj razviti od nas "visoko izobraženih" Slovencev.

In ja, če še nisi opazil, mi že živimo v zelo mračnem svetu, kjer nam meglo ne prodaja samo cerkev, ampak že skoraj vsak, ki ima malo višjo izobrazbo in misli, da je z naučeno vsebino enoumja (kot Biblija) pojedel vso znanost sveta......pesmice ( molitve ) se lahko vsak nauči, intuicije, emotivnosti, morale.... se pa ne da naučit.
judoka
# 16.06.2017 ob 10:18
ljudje smo zavedeni iz strani korporacij, vladnih služb, sistema, ki nam servirajo z lažmi, zavajanjem. V naravi nam je da človeka sodimo po sebi zatorej kaj hitro verjamemo kar nam servirajo.

Zavedeni ali ne, vsak clovek ima opcijo reči "ne grem se tega".
simon-markovic
# 16.06.2017 ob 10:09
Glede vojn pojdite na ulice in naredite anketo koliko ljudi si želi vojn. Dobili boste presenetljiv razultat. Torej kje je problem... ljudje smo zavedeni iz strani korporacij, vladnih služb, sistema, ki nam servirajo z lažmi, zavajanjem. V naravi nam je da človeka sodimo po sebi zatorej kaj hitro verjamemo kar nam servirajo.
Kar se tiče glede zemlje... no prvo naj NASA pokaže surovo sliko zemlje. Slika, ki ni obdelana ali kakor koli zložena. Do danes so servirali risanke zemlje vključno s sliko, ki je prikazana zgoraj.
Vesolje... hm... vakum... ozvezdje... glavo vrtim okoli vprašanja: vrtimo se z nadzvočno hitrostjo 1,680kmh. Okoli sonca potujemo 110,000 kmh no potem pa vse skupaj s soncem potujemo po mlečni stezi s hitrostjo 84,000 kmh med tem mlečna steza potuje v galaksiji s hitrostjo 2.1 million kmh. Vse lepo in prav. Le zakaj je severnica še vedno na severu? Saj so severnico risali že neandertalci...

Lep dan
Kazalo