Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Prvi posnetki severnega pola, vpogled v slavno rdečo pego, prva ocena velikosti jedra ...
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 79 glasov Ocenite to novico!
Južni pol Jupitra
Južni pol Jupitra z razdalje 52.000 kilometrov. Ovalni pojavi so cikloni s premerom do 1.000 kilometrov. Podoba je sestavljena iz fotografij, nastalih na treh različnih obletih. Končni izdelek izpod rok amaterjev južni pol prikazuje osvetljen v celoti, v ozaljšanih barvah in stereografsko. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS//Betsy Asher Hall/Gervasio Robles
Velika rdeča pega
GIF-ANIMACIJA: Pojav, ki ga je opazoval tudi Galileo, bi lahko kmalu izginil. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS
Juno pri Jupitru
Ilustracija sonde Juno pri Jupitru. Lepo so vidni ogromni paneli sončnih celic, večji od košarkarskega igrišča. Juno je podrl rekord, saj je najdlje potujoča sonda na sončne celice. Pred njim ga je nosila Esina Rosetta. Foto: NASA/JPL-Caltech
Temna pega
Fotografija temne pege, katere barve je ozaljšal amater. Original je nastal 2. februarja 2017 14.500 kilometrov nad Jupitrom. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS//Roman Tkachenko
Tirnice Juna
Ponazoritev, kaj je ostalo od tirnic sonde Juna. Sprva je bilo zamišljeno, da bo sonda Juno po uvodnih nekaj orbitah, trajajočih 53,5 dneva, izvedla preusmeritev v krajše, 14-dnevne znanstvene. A ker je šlo na enem izmed ventilov nekaj narobe, so preusmeritev odpovedali. Če bi namreč motor narobe deloval, bi lahko končali v tirnici, od katere ne bi bilo kaj dosti koristi, celotna misija pa brez posebnih koristi. Tako bo sonda Juno še naprej krožila po onih najbolj podolgovatih črtah. Foto: NASA/JPL-Caltech
Van Gogh?
Še detajl s severne poloble, ki spominja na dela van Gogha. Fotografija je nastala 24. oktobra 2017 z razdalje 18.906 kilometrov. Ena pika predstavlja 12,5 kilometra. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS/Gerald Eichstädt/Seán Doran
Jupiter
Jupiter na fotografiji sonde Juno med obletom 16. decembra 2017. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS//Gerald Eichstädt
Globine rdeče pege
Instrument MRW je opremljen s šestimi kanali, vsak za svojo globino Jupitra. To je našel pod površjem Velike rdeče pege. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI
Jupitrov sneg?
Južni "tropi" Jupitra, posneti s sonde Juno 19. maja 2017 z višine 12.858 kilometrov. Posebna zanimivost so zamrznjeni oblaki. To so bele pikice, posejane prek osrednjega dela, in obenem najvišje strukture planeta. Drobne so le na videz. Široke so okoli 50 kilometrov in segajo prav toliko višino, da mečejo sence na spodaj ležeče oblake. Strukture so skoraj zagotovo zamrznjen amonijak in voda. Iz njih najbrž sneži, lahko bi bile tudi vir močnih strel, ki so na Jupitru pogoste. Foto: NASA/SWRI/MSSS//Gerald Eichstadt/Sean Doran
Območja močnega sevanja
Območja močnega sevanja pri Jupitru. Sonda Juno je leta 2017 odkrila še eno dodatno, ki je tik nad atmosfero blizu ekvatorja. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/JHUAPL
Jupitrov severni sij
GIF-ANIMACIJA 5 MB: Jupitrov severni sij, kot ga je 11. decembra 2016 posnela sonda Juno skozi posebne filtre. Foto: NASA/JPL-Caltech/Bertrand Bonfond
Jupitrov severni sij
Najmočnejši deli Jupitrovega severnega sija niso nastali po enakem mehanizmu, kot nastaja zemeljska avrora. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI
Jupitrovi prstani
Tudi Jupiter ima prstane, a manj izrazite kot Saturn. Iz notranje strani jih je kot prva posnela sonda Juno 27. avgusta 2017. Prstani so svetla črta na sredini slike. V ozadju je ozvezdje Orion, najsvetlejša pika pa je zvezda orjakinja Betelgeza. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI
Južni pol Jupitra
Izsek južne poloble Jupitra. Največja lisa je nevihta, ki se vrti v nasprotni smeri urinega kazalca. Podobo je iz posnetka kamere JunoCam ustvaril amater Bjorn Jonsson. Izvorna fotografija je nastala 2. februarja 2017 14.500 kilometrov stran od planeta. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS//Bjorn Jonsson

Dodaj v

Slavna Velika rdeča pega na Jupitru pred izginotjem?

Nasina misija Juno se bliža koncu
3. marec 2018 ob 16:12
Ljubljana - MMC RTV SLO

Nasina misija Juno se - pri Jupitru! - bliža koncu. Kaj je ta rekorde podirajoča naprava odkrila o planetu, brez katerega morda ne bi obstajali?

Jupiter je za Osončje pomemben planet. S svojo težnostjo, ki je večja od vseh planetov ter planetoidov skupaj, "pase" asteroide, da ti ne švigajo preveč naokoli in ogrožajo preostalih. Osrednjo vlogo naj bi igral tudi pri nastanku sončnega sistema. Poskrbel je namreč za današnjo razporeditev planetov, vključno z ugodnim položajem Zemlje. Pravijo mu "osončje v malem", ker ima več kot šestdeset lun, med njimi tudi nekaj obetavnih kandidatk za življenje prijazne razmere. Je tudi ogromen dinamo, ki ustvarja največje magnetno polje v Osončju - če bi svetilo, bi bilo na večernem nebu vidno veliko kot dva Meseca, kljub skoraj 700 milijonov kilometrov oddaljenosti. In nič manj pomembno: Jupiter je predstavnik t. i. plinskih velikanov, torej nebesnih teles, ki jih je po obstoječem znanju človeštva v vesolju največ, in tako predstavlja domači laboratorij za razmere drugod.

Jupiter človeštvo preučuje dlje kot večino drugih planetov, vključujoč znano zgodbo Galilea Galileja iz 17. stoletja, ki je sprožila znanstveno revolucijo. V bolj sveži zgodovini so jo obletele številne sonde, med njimi Pioneerji in Voyagerja, pa Cassini, New Horizons ... Prvo pravo spremljevalko je dobil s sondo Galileo, ki je okoli planeta krožila med letoma 1995 in 2003, toda veliko ugank je ostalo odprtih. Na zadnje poskušajo znanstveniki odgovoriti s pomočjo zdaj aktualne misije Juno. Sonda je bila izstreljena leta 2011, julija leta 2016 pa se je ujela v Jupitrovo silno težnost. Okoli planeta torej kroži že skoraj dve leti in bi pravzaprav morala misijo že končati. Če bi šlo vse po načrtu, bi prav te dni poročali o drznem končnem spustu v uničujočo atmosfero, podobno kot je to lani storil Cassini.

A so se stvari obrnile drugače: zaradi nepredvidenih zapletov z opremo je Nasa misijo podaljšala do letošnjega poletja, kar daje dodatne priložnosti za razbijanje Jupitrovih ugank. Kako so rešili težavo uničujoče radiacije, ki bi morala do zdaj že scvreti nekaj ključnih instrumentov; predvsem pa: česa so se domislili do zdaj?

Na Guliverjevem predpražniku
Jupiter je, poenostavljeno, velika krogla plina. Je kar 11-krat širši od Zemlje in 300-krat masivnejši, a se obenem vrti precej hitreje. Tamkajšnji dan znaša zgolj deset zemeljskih ur. Pot okoli Sonca zmore enkrat na 12 naših let, v zgoščenem seznamu podatkov navaja Nasa. To so dokaj enostavne, znane stvari.

Toda še veliko več je neznank. Med ključnimi sta izvor in struktura Jupitra. Nastal je iz istega oblaka prahu in plinov kot preostalo Osončje, zato je večinoma sestavljen iz vodika in helija s prgiščem težjih elementov. Kot plinski velikan je ena sama velika atmosfera, nevihta, ki se neprestano meša, prepihuje in pretaka, kar je razvidno iz raznobarvne in raznolične zunanje podobe. Plini so na poti v notranjost podvrženi naraščajočemu pritisku, ki jih nazadnje stisne v kapljevine. Vodik naj bi v teh razmerah dobil lastnosti kovine. Nasa domneva, da v tej obliki igra vlogo dinama, zato naj bi bil kriv za močno magnetno polje.

Kaj je na globokem
Vprašanje je, kaj je na dnu. Ima atmosfera sploh dno? Iz tega sta izpeljana dva scenarija nastanka. Po prvem se je s pomočjo gravitacije (in morebiti celo magnetizma) prvobitni, nekajcentimetrski drobir Osončja polagoma združeval, vse dokler ni nastal protoplanet, veliko kamnito jedro, ki je nadalje nase navleklo velike količine plina. V tem primeru je Jupiter takšen, kot bi bila Zemlja, če bi k sebi prisesala še za pol Osončja materiala. Drugi scenarij pa kamnito jedro izključuje in po njem je Jupiter le ena sama velika kaplja s plinasto "smetano" okoli nje.

Drugo veliko vprašanje se glasi: kje je Jupiter nastal? Je to bilo nekje tam, kjer zdaj potuje Zemlja? Je bilo dlje v Kuiperjevem pasu? Na vsakem koncu tega praoblaka Osončja so prevladovali drugi elementi in glede na to, kaj vse bo našel v atmosferi, se bo dalo sklepati, od kod Jupiter prihaja. Dozdajšnje meritve nakazujejo vsaj to, da je Jupiter nastal prvi in si prilastil večino plina, ki ga prej že ni pobralo Sonce. Razmerje med plini v Soncu in Jupitru je namreč podobno.

"Popolnoma nov Jupiter"
Prvi veliki paket znanosti, ki naslavlja nekaj od teh vprašanj, je dospel lanskega maja v obliki dveh objav v Science in 44 člankov v Geophysical Research Letters. "Uvodne znanstvene raziskave Jupiter napleskajo kot kompleksen, gigantski in turbulenten svet, ki ima polarne ciklone v velikosti Zemlje, potapljajoče se nevihtne sisteme, ki segajo globoko v srce planeta, pa še velikansko in grudasto magnetno polje," piše v Nasinem sporočilu za javnost.

Vodja projekta Scott Bolton je paket opisal z vznesenimi besedami: "Naleteli smo na toliko nepričakovanega, da bomo morda morali stopiti korak nazaj in si izmisliti povsem nov Jupiter." Povedano drugače: modeli in pričakovanja o Jupitru so na številnih točkah zatajili ali bili nezadostni.

Ogromne atmosferske strukture
Z instrumentom MWR*, ki zaznava toplotno mikrovalovno sevanje tudi znotraj planeta, so preverjali, kaj se skriva za značilnimi pasovi in drugimi območji, ki dajejo Jupitru značilno podobo. Znanstveniki so jih opisali kot "skrivnostne in kompleksne", saj so očitno zgolj vrhnji odmev dogajanja navzdol. Osrednji pas sega še posebej globoko, šel naj bi prav do dna, čeravno je MWR s svojimi zmogljivostmi lahko preveril le nekaj prvih sto kilometrov. Tudi preostali pasovi in območja so odraz ogromnih atmosferskih struktur, kot vrh ledene gore.

Najvišje ležeče strukture so sicer beli oblaki, ki so "skoraj zagotovo" zamrznjeni, zato iz njih sneži amonijakov in vodni sneg, led ali pa kar toča (vidno na deveti fotografiji v galeriji desno).

Z MWR-jem so tudi ugotovili, da količina amonijaka v atmosferi narašča z globino.

* Kogar zanima, lahko na tej povezavi dobi lično vizualizacijo posameznih instrumentov na sondi.

Kaj so ugotovili o jedru? Nekaj vmesnega. Jupiter ga ima in torej ni ena sama velika "kaplja", a je nepričakovane narave: ogromne, nejasne, manj goste in morda je tudi deloma razgrajeno. Ta del potrebuje nadaljnje raziskave, saj ni skladen z nobenim dozdajšnjim modelom.

Prvič nad severni pol Jupitra
Sonda Juno je poskrbela za prve posnetke severnega pola Jupitra v zgodovini in s tem za novo presenečenje. Gre za ogromno zaplato modrine, na kateri se gnete nešteto vrtincev, drug pri drugem. "Sprašujemo se, ali vidimo le eno stopnjo dinamičnega sistema, ki se bo kmalu prelevila v nekaj drugega? Ali pa gre nemara za stabilno sestavo, pri čemer nevihte krožijo druga okoli druge," se je vprašal Bolton.

Za pasovi ali pravilnejšimi oblikami ni ne duha ne sluha. To je popolnoma drugače od Saturna, ki je na severu ozaljšan s šesterokotnikom, pa tudi od Jupitrovega južnega pola. Za diskrepanco za zdaj ni oprijemljivega pojasnila.

Najmočnejše magnetno polje v Osončju
Že do zdaj je bilo znano, da ima Jupiter najmočnejše magnetno polje v Osončju, ki je povrhu tako veliko, da mu na Nasi rečejo tudi "največja struktura v sončnem sistemu". (Čeprav je to odvisno predvsem od definicije strukture.) Kaj pa je o tem povedala Juno? Instrument MAG je pokazal, da je še dvakrat gostejše od modelov, pri 7.766 gaussih, kar je 10-krat več od najmočnejšega polja, ki ga lahko najdemo na Zemlji. Je tudi bolj oblikovno nepravilno, kar zahteva nova pojasnila o delovanju dinama. "Magnetno polje Jupitra se je izkazalo za grudasto, ponekod šibkejše, drugod silnejše," je izjavil Jack Connerney, ki vodi raziskave na tem področju. Connerney sklepa, da polje najbrž nastaja nad plastjo kovinskega vodika.

Nenavadnosti v severnem siju
Z magnetosfero sta seveda povezana oba pola in pojav avror, severnih sijev. Tako kot na Zemlji magnetno polje usmerja nabite delce, večinoma sončeve elektrone (pa tudi odpadke lune Io) proti poloma, kjer trkajo ob atome atmosfere in sproščajo svetlobo. A tu se podobnosti končajo, začnejo pa nepojasnjene nenavadnosti, ki nakazujejo, da vzročni mehanizem ni enak s tistim, ki avrore poganja pri nas.

Instrument JEDI na sondi Juno je pri Jupitru zaznal elektrone, pospešene vse do energije 400.000 elektronvoltov, kar je od 10- do 30-krat več od zemeljskih povzročiteljev sija. A zagonetka je v tem, da ti elektroni niso zanetili največjih avror. Najsvetlejše so bile tudi več stokrat svetlejše, nastale pa so na še neznan način, kaže raziskava v Nature. Na južnem polu je dogajanje drugačno: tam se natančno na 11 minut pojavi močan pulz rentgenskih žarkov.

Ugotovitve teh raziskav bodo koristne tudi širše. Tako kot Jupiter poganja delce do visokih energij, to počnejo tudi številna druga telesa v vesolju. Če bo človeštvo nekoč potovalo dlje v veliko črnino, bo moralo vnaprej pripraviti učinkovite ščite mesa in strojevja pred sevalno grožnjo.

Velika rdeča pega sega globoko
Najbolj znana značilnost Jupitra je že stoletja velika rdeča pega, ogromna nevihta, ki divja že ves ta čas, hitrost in sila njenih vetrov pa presega kar koli Zemljinega. Pravzaprav je dovolj široka (16.350 kilometrov), da se vanjo Zemlja stlači cela. Sonda Juno je enega izmed obletov posvetila prav njej. Izmeril je, da sega najmanj 300 kilometrov v globino, pri čemer so korenine toplejše od vršacev. Velika rdeča pega je torej izpuh toplotne energije.

Rdečo pego astronomi redno opazujejo vse od leta 1830. Vse kaže, da se skozi čas krči. Tedaj je bila širša od dveh Zemelj, ob obletu Voyagerjev 1979 je zmogla ravno dva primera modre frnikole, danes le 1,3. Mogoče je, da bo še v tem stoletju izginila. Še več: ameriški medij Business Insider je poklepetal z Nasinim raziskovalcem pri JPL-u, Glennom Ortonom. Ta je napovedal, da bi lahko Velika rdeča pega izginila že v prihodnjih 20 letih.

En oblet na dva meseca
Sonda Juno okoli Jupitra potuje po zelo podolgovati tirnici, ki jo ponese milijone kilometrov stran na enem koncu, na drugem pa zgolj 4.500 kilometrov nad oblake. Vsakih 53 dni tako švigne s hitrostjo skoraj 200.000 kilometrov na uro po poti, ki jo ponese od severnega do južnega pola in spet navzven v roku nekaj ur. V tem času zbere dragocene podatke, ki jih pozneje pošilja nazaj.

Tirnica bi morala biti precej okretnejša. Sprva so načrtovali 14-dnevno znanstveno različico, a napaka v pogonskem sistemu je podvig preprečila, zato je sonda Juno ostala v obstoječi daljši. Iz tega razloga bo planet obletela le 12-krat namesto 37-krat (do zdaj je opravljenih 10 obletov).

Če bi šlo vse po načrtu, bi bilo uvodno načrtovanih 37 orbit že mimo, Juno pa davno uničena v atmosferi. V realnosti pa je misija za zdaj podaljšana do letošnjega poletja - z možnostjo dodatnega časa. Temu v prid govori tudi dejstvo, da gre stara orbita skozi manj uničujoča območja sevanja, instrumenti pa bodo zanesljivi dalj časa.

Video: Kako se Juno izogiba sevanju

Fotografije marsikoga vznejevoljile
V nasprotju z drugimi Nasinimi odpravami, ki navadno poskrbijo za visokokakovostno bogastvo vizualnih, Juno prejema številne pritožbe zaradi kakovosti fotografij. Marsikdo je pričakoval precej več in boljše od vidnega v novici. Nasa je pojasnila, da fotoaparat sprva sploh ni bil predviden, JunoCam so dodali zgolj zaradi zanimanja javnosti v poznejših fazah priprave. Nadalje narava orbite preprečuje pošiljanje večjih količin podatkov domov, zato je fotografij ali malo ali pa so precej stisnjene. Iz surovih posnetkov pa jih v krasno barvite pokrajine spreminja javnost sama - to lahko počne vsak na tej povezavi.

Zanimivost: sonda Juno je prva posnela Jupitrove prstane z notranje strani. Črno-beli posnetek je desno v galeriji, vsebuje pa tudi slavno zvezdo Betelgezo.

Juno je ena izmed treh sond programa New Frontiers, preostali sta New Horizons, ki se pravkar potika po Kuiperjevem pasu; in OSIRIS-REx, najti jo je mogoče na poti proti asteroidu. Do zdaj je Naso stala 1,1 milijarde dolarjev.

Video 1: Simuliran polet v Veliko rdečo pego (iz dejanskih posnetkov in vizualizacij)

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
opat
# 03.03.2018 ob 16:25
Res je. Zelo zanimiv članek. Vsega je enkrat konec. Tudi nas bo enkrat konec. Pride pa čas za nov začetek. Morda za tudi za novo pego.
zozozo
# 03.03.2018 ob 16:24
@patriot1970 - To, da se lahko X zgodi, tudi če se ne dogaja Y, ne pomeni, da Y ne more povzročiti X. Osnovna logika, pa to.
Olorin
# 03.03.2018 ob 19:21
Z vsemi mozolji je tako, da s starostjo izginejo. Zakaj ne bi tudi tale na Jupotrovem frisu?
Pussy_Slayer_XxX
# 03.03.2018 ob 21:35
Pod super člankom pa takšni komentarji, da se človek samo čudi, kako smo lahko poslali sondo DO JUPITRA.

Eni ste res za na luno.
gozdar1
# 03.03.2018 ob 21:37
@Pussy_Slayer_XxX
Dežurni teoretiki zarot pač ne počivajo.
Lorijan
# 03.03.2018 ob 19:12
Izvrsten članek, bravo!
luckyss
# 03.03.2018 ob 16:45
@Palpatine...
Ja, spodobilo bi se, da kot baje najbolj inteligentna bitja v osončju uvedemo davek zaradi vremenskih sprememb na Jupitru...
Olorin
# 04.03.2018 ob 09:39
@Orli
Dokaj pravilno so te ucili, Jupiter je okrog 1300-krat vecji od Zemlje, kar se tice prostornine.
Moras pa clanek brati bolj pozorno:

"Je kar 11-krat širši od Zemlje in 300-krat masivnejši"

V clanku sta navedena premer in masa, ne pa prostornina, po kateri sprasujes.
Grommm
# 04.03.2018 ob 07:59
Jaz nimam kaj pametnega napisati o članku,
razen tega, da je nadvse zanimiv in odličen.

Hvala Aljoša.
mb128
# 03.03.2018 ob 23:11
Kobalt
Glede na tvoj komentar, ki si ga zapisal bi pa zapisal sledeče.
Ja, takšna je teorija! Kako pa je dejansko ne ve nihče ker pač takrat ko se je zadnjič to zgodilo še ni bilo znanstvenikov.
Mimogrede. A se spomniš tistega potresa okrog božiča, ki je povzročil veliki cunami? No takrat naj bi se spremenil tudi nagib osi. Ali v + oz. - niso nikoli povedali. Kaj misliš zakaj. Dejstvo pa je tudi da se je id takrat povečala sezmična in vulkanska aktivnost in na to človek, vsaj po moje, nima nobenega vpliva. Je pa tukaj še ogromno drugih faktorjev z katerimi človek nima prav nobene zveze. Jep, toliko o toliko opevani green tehnologiji z moje strani! Vsega tega green fani vsekakor ne želijo slišati in to je tudi eden izmed razlogov zakaj me nekateri tako sovražijo! Ampak nič ne de meni se fučka za njih.
Muzikant88
# 03.03.2018 ob 23:11
Mislim, da je avtor omenjenega članka že večkrat bil podpisan pod kvalitetne članke na tem portalu. Tako da pohvale in še več takih!
Palpatine
# 03.03.2018 ob 16:41
Katastrofa. Kaj čakajo Naravovarstveniki in Konzervatorji?!
por
# 04.03.2018 ob 09:58
@pinko_palino
@mmc
Če bo človeštvo nekoč potovalo dlje v veliko črnino, bo moralo vnaprej pripraviti učinkovite ščite mesa in strojevja pred sevalno grožnjo.
Dober, a ponekod zelo slabo preveden članek.


Članek je delo novinarja in ni preveden, to lahko sklepaš iz podpisa novinarja in iz povezav, ki jih je tudi kot vire prilepil avtor. Če bi sledil zapisom novinarja bi tudi vedel, da v zapise nalašč skrije par anahronizmov ali čudnih izpeljank, da zateženim komentatorjem ponudi strelovod, Joker generaciji pa povzroči solzne oči.
luckyss
# 03.03.2018 ob 16:33
@zozozo

Če ima daleč naokoli poleg tvoje žene sramne uši le še sosedova Mici, potem je vzrok verjetno poznan....Seveda je v enačbi lahko poleg tebe neznanka tudi sosed, vendar to ne spreminja osnovnega sporočila ;)
Otman
# 03.03.2018 ob 19:04
Po vsakem dežju posije Sonce.
mb128
# 04.03.2018 ob 21:06
Kobalt
Na nature.com je glede tega super članek. Kar sem pozabil je to, da je tisti potres pohitril zemeljsko rotacijo in spremenil površje!
Ti priporočam da ne iščeš v it iskalniku v slovenskem jeziku pač pa angleškem jeziku!
MAN0
# 04.03.2018 ob 11:23
Kobalt
# 03.03.2018 ob 19:52
Na tem linku se mi zdi dobro razloženo:
https://www.youtube.com/watch?v=ztninkgZ
0ws
sik
# 03.03.2018 ob 22:50
Mi je sicer od vsega kakih 20% jasnega ampak ponovno se je izkazal tale Masten.
Ali je tega foha ali pa spretno prevede kar najde na spleti in vse tole strokovno besedilo prevajati ni ravno macji kaselj.
mb128
# 03.03.2018 ob 21:45
Eh ja kaj ko bi nekateri raje komentirali članek kot pa da se ukvarjajo z raznimi teoretiki? Mar na tak način prikrivate, da nimate kaj za zapisat v smislu članka?!
No ja, morda pa vam je dolg čas in teoretike pogrešate dejansko. Samo da je veselo mar ne?!
Če je temu tako potem niste nič boljši kot teoretiki proti katerim očitno špukate bolj proforma a dejansko ste soodgovorni da je ta rubrika propadla vsaj na pol!
Space Voyager
# 12.03.2018 ob 11:24
To, da ima Jupiter kamnito jedro, ni teorija, ampak edina možnost. Brez dvoma je med nastankom planeta "pojedel" brez števila skal, s tem pravzaprav nadaljuje še danes. Vprašanje pa je, ali je teh skal toliko, da bi se formiral pravi planet; po novi definiciji torej toliko, da se zaradi lastne težnosti preoblikuje v kroglo oz. zaradi vrtenja blažje sploščeni elipsoid.
Vongobongo
# 07.03.2018 ob 12:08
Ups ;) " članek " ;)
Vongobongo
# 07.03.2018 ob 12:07
Hvala za hud clabek ;)
mb128
# 06.03.2018 ob 07:41
por
Navedel sem vir. Še vedno dvomiš?! Potem pa dvomi!
Mimogrede. Nisem vedel da si star kar nekaj mil. let!
Vsaka nadaljna korespondenca bi bila popoln nesmisel!
por
# 05.03.2018 ob 22:04
Zemeljsko rotacijo lahko spremeni oz. povzroči le občutna sprememba težišča (razporeditev mase) zemlje ali pa občutna sprememba magnetnega polja, kar pa do sedaj še nobenemu potresu ni uspelo, niti nekaj desetmetrski cunami ne. Tudi asteroid pred 65 mio let je bolj ali manj 'samo' ugasnil luč' za 'nekaj časa'.
Kobalt
# 05.03.2018 ob 17:34
Aja, sem razumel da govoriš o minulem božiču. Tega se pa še kako spomnim, Indonezija, kot najbolj prizadeta, valovi cunamija dosegli tudi afriško obalo, +200.000 žrtev.
mb128
# 04.03.2018 ob 20:28
Kobalt
Tudi jaz ne a zgodil se je, če me spomin ne vara, 26.12.2004 na nekem otoku oz. polotoku v relativni bližini Indije posledice cunamija pa so občutili, če se ne motim, tudi v Afriki!
Kobalt
# 04.03.2018 ob 19:59

mb128 je napisal(-a)

A se spomniš tistega potresa okrog božiča, ki je povzročil veliki cunami? No takrat naj bi se spremenil tudi nagib osi. Ali v + oz. - niso nikoli povedali. Kaj misliš zakaj. Dejstvo pa je tudi da se je id takrat povečala sezmična in vulkanska aktivnost in na to človek, vsaj po moje, nima nobenega vpliva.

Žal se ne spomnim. Potres je bil kje točno?
Olorin
# 04.03.2018 ob 11:53
@por
"...Joker generaciji pa povzroči solzne oči."

Smrk, smrk....
miha-kolbanar
# 04.03.2018 ob 10:28
coffeecup
# 03.03.2018 ob 18:12
Dokazano je da se temperatura planetov oz dogajanje na teh spreminja z intenziteto delovanja sonca, le na Zemlji je praktično za vse kriv človek, kar je nonsens


Delno sicer res, ampak da je pa to opravičilo za nebrzdano svinjanje, je pa še veliko huje...
Orli
# 04.03.2018 ob 09:30
Pozdravlneni!Mene so ucili da je Jupiter 1200× vecji od zemlje v clanku se omenja stevilka 300× hvala za mnenje
bob
# 04.03.2018 ob 08:35
Super, več takšnih člankov.
mb128
# 03.03.2018 ob 22:32
Kobalt
Verjami ali ne ampak odgovor je kategoričen ne. Tisto mojo opazko sem zapisal predvsem zaradi nekaterih, ki se nahajajo na drugi podstrani komentarjev!
artoum
# 03.03.2018 ob 22:28
mb128 je ob # 03.03.2018 ob 16:42 zapisal najbolj sprejeto teorijo. rezultat +5 -7.
a bi lahko slišal /prebral še kakšno drugo teorijo , če ima toliko minusov?
Kobalt
# 03.03.2018 ob 22:19

mb128 je napisal(-a)

Eh ja kaj ko bi nekateri raje komentirali članek kot pa da se ukvarjajo z raznimi teoretiki? Mar na tak način prikrivate, da nimate kaj za zapisat v smislu članka?!

Leti name? Predvidevam, ker si mi že enkrat očital "smiselnost komentiranja".
Lahko pa ti odgovoriš na moje vprašanje. Citat je iz neke knjige, ki jo ravnokar berem, komentar pa sem navezal na dvom, ki ga je izrazil Patriot1970. Kaj je tu sporno?

No ja, morda pa vam je dolg čas in teoretike pogrešate dejansko. Samo da je veselo mar ne?! Če je temu tako potem niste nič boljši kot teoretiki proti katerim očitno špukate bolj proforma a dejansko ste soodgovorni da je ta rubrika propadla vsaj na pol!

Pogrešam komentar s tvoje strani. Ki ima rep in glavo, ne pa veš gledal se ravno zadnjič, bral sem o tem, pardon,... A opažam, da le polagaš kamenčke v mozaik, ki ga istočasno kritiziraš.
tropic
# 03.03.2018 ob 20:50
"great red spot" to be precise..in domnevno bo izginil v naslednjih 20 letih
tropic
# 03.03.2018 ob 20:48
drugac pa se ta famozn "red spot" shrinka since always in odkar ga je clovek prvic opazil leta 1830.
Kaj pa ti tle
# 03.03.2018 ob 20:27
Cikel.
Kobalt
# 03.03.2018 ob 19:54
Predvsem prosim za komentar coffeecup-a in mataj-finance, ki vidim, da se spoznata na zadevo. Hvala vama vnaprej. :))
Kobalt
# 03.03.2018 ob 19:52
...nagib Zemljine osi (nagnjenost ekliptike) trenutno znaša nekaj več kot 23° ter se nagiba sem in tja za 2° v ciklu, ki znaša 41.000 let. V tem trenutku se nagib zmanjšuje, kar je ugodno za nastop druge ledene dobe, vendar bo ta učinek skoraj gotovo ublažilo ali premagalo globalno segrevanje podnebja.


Je kaj resnice na tem?
pinko_palinko
# 03.03.2018 ob 19:52
@mmc
Če bo človeštvo nekoč potovalo dlje v veliko črnino, bo moralo vnaprej pripraviti učinkovite ščite mesa in strojevja pred sevalno grožnjo.
Dober, a ponekod zelo slabo preveden članek.
coffeecup
# 03.03.2018 ob 18:12
Dokazano je da se temperatura planetov oz dogajanje na teh spreminja z intenziteto delovanja sonca, le na Zemlji je praktično za vse kriv človek, kar je nonsens. Kup negativnih thumbs down pri komentarjih, ki upravičeno prisodijo dogajanje na planetih delovanju sonca samo priča o tem, da se industrija proizvajanja strahu krčevito brani pred zdravo pametjo oz. pred izgubo prihodka. To je nekaj podobnega kot tista z Galileom in okroglo zemljo. Zanamci se bodo zagotovo na ta račun veliko presmejali, če bodo preživeli to eko inkvizicijo na ljudi, ki izražajo dvom ali dajo nasprotno argumentirano mnenje. Navkljub informacijski družbi, ki naj bi iz kupa informacij uspela bolje razumeti in povezati stvari se vračamo v enoumje razlag pod pretvezo višjih ciljev. To pa nam deluje dokaj znano, mar ne?
patriot1970
# 03.03.2018 ob 17:19
luckyss
# 03.03.2018 ob 16:33
Če ima daleč naokoli poleg.........


Hahaha,....res dober!

Hvala @luckyss
mb128
# 03.03.2018 ob 16:42
Ja no ta pega, ki je dejansko en kolosalen tornado je, kolikor je znano vsaj meni, nastala približno nekje pred 350. leti. Zakaj je nastala znanstveniki ne vedo oz. vsaj jaz nisem zasledil zakaj naj bi nastala. Na Zemlji nastanejo tornadi takrat ko je ogromna razlika med temperaturo na površju in temperaturo ozračja. Če je temu tako tudi na Jupitru pa ne bi vedel ker je plinast. Sicer so znanstveniki ugotovili, da naj bi Jupiter imel neko jedro, tako so pokazale tudi radarske slike in to jedro naj bi bilo utekočinjen H, ki naj bi celo imel lasnosti utekočinjene kovine. A je morda tukaj šlo za hlajenje tega H?! Ne vem ampak če potegnemo vzporednico z Zemljo bi na Jupitru lahko šlo tudi zakaj takega.
Kakor koli že Zemlja je tukaj edina referenca, ki je tudi bolj slaba ker če že ne drugega Zemlja je kamnit Jupiter pa plinast planet. Je že res da za človeka 350 let predstavlja izredno dolgo dobo, za planet Zemljo je ta tornado trajal izjemno dolgo kako pa je to z Jupitrovega vidika pa ne vem. Glede tega lahko kvečjemu zapišem, pa še ta zapjs je bolj tako, da se tisto območje na Jupitru vrača v normalo oz. na tistem območju se je zopet vzpostavilo ravnovesje in vzroki za tornado so izginili oz. počasi izginjajo.
eMZe
# 03.03.2018 ob 18:03
Aljoša Masten -- glede na to, da ne prebirate prijav napak v člankih:
Slika 6 ni posneta z višine 18.906 kilometrov, pač pa z višine "približno 11.750 milj", torej "približno 19.000 km".
Prav tako slika 9 ni posneta z višine 12.858 kilometrov, pač pa s približno 8.000 milj, kar je prav zlahka 13.000 kilometrov.
Podajanje oddaljenosti od planeta na kilometer natančno, kjer je jasno, da je njegovo "površje" nekje znotraj tistih nekaj 100 km, kjer se atmosfera toliko zgosti, da je bolj ali manj neprozorna, je najmanj neustrezno.
londoner
# 05.03.2018 ob 17:54
Pega nikakor ni izginila, le za spremembo so jo Nasini slikarji pozabili dodati. Ni njihov prvi lapsus, poglejte si "fotke" Zemlje, predvsem vzorce oblakov ter velikosti kontinentov, ki so po njihovem kar spremenljivka in ne konstanta.
PartyTime
# 04.03.2018 ob 08:51
Podnebne spremembe vplivajo na vreme na jupitru. Alinpa ima tudi Jupiter podnebne cikluse kot zemlja? In ni vsega clovek kriv?
Nikolaj
# 04.03.2018 ob 08:40
Podnebje na Jupitru se več kot očitno in drastično spreminja in vse te spremembe se dogajajo brez človeškega vpliva.

So se pa začele pojavljati tudi prve teorije, da je globalno spreminjanje Jupitra in izginotje rdeče pege očitno posledica vpliva človeka oz. njegove sonde Juno.
mataj-finance
# 03.03.2018 ob 17:32
Gotovo so podnebne spremembe krive. Nujno treba sklicat kako mednarodno konferenco na to temo, sprejet sporazum in nabit nove davke.
mb128
# 03.03.2018 ob 18:21
eMZe
Najprej čestitke za nadvse inovativno verzijo mojega nika. Sicer jo lahko razumeš na 100 in 1 način a jaz sem predvsem pozitivec. Sedaj pa glede mojih dveh komentarjev. Prvi je bil RESEN in je bil skupek več ali manj vsega kar vem glede rdeče pege oz. kar sem prečital na www, kar sem videl in slišal na tv. Drugi komentar je pa bolj tako. Sestavljen je iz dveh delov. ZAJEBANCIJA&ZBADLJIVKA ker pač jaz v red shif ne verjamem to pa še ne pomeni da zanikam inflacijo. Skušal sem pa tudi pri vsem tem biti čimbolj na strani znanosti.
patriot1970
# 03.03.2018 ob 16:20
Slavna Velika rdeča pega na Jupitru pred izginotjem?

Rdečo pego astronomi redno opazujejo vse od leta 1830. Vse kaže, da se skozi čas krči. Tedaj je bila širša od dveh Zemelj, ob obletu Voyagerjev 1979 je zmogla ravno dva primera modre frnikule, danes le 1,3. Možno je, da bo še v tem stoletju izginila.

Zanimiv članek.

No, ne morem si pomgati da ne bi dodal;........da za izginotje rdeče pege ni mogoče krivo globalno segrevanje?
....ali pa se spremembe na zemlji, ravno tako kot na Jupitru, lahko dogajajo celo neodvisno od vpliva človeka?
Kazalo