Devet evrov za kopanje, ker država ni poskrbela za normative
V oddaji Koda ob 17.30 na 1. programu TV Slovenija o tem, kako domovi za starejše občane zaračunavajo svoje storitve.
Objavljeno: 16. april 2019 ob 14:37
Ljubljana - MMC RTV SLO, Koda

Pixabay
Pixabay
VIDEO
V domovih za starejše dop...

Kako je mogoče, da morajo stanovalci v domovih za starejše doplačevati za menjavo plenic in prhanje, dodatno namestitev slušnega aparata ali oblačenje elastičnih nogavic? Oskrbnine so se letos zvišale za štiri odstotke, poleg tega pa so številni domovi že konec leta podaljšali sezname dodatnih storitev, ki jih lahko stanovalcem dodatno zaračunavajo. Na nekaterih cenikih so se znašle tudi postavke, kot je nameščanje slušnega aparata, posedanje na voziček, obuvanje kompresijskih nogavic.

Direktorji domov pojasnjujejo, da dodatne storitve zaračunavajo samo tistim, ki bi jih sicer zmogli opraviti sami, pa tega ne želijo. Hkrati pa opozarjajo, da se te anomalije dogajajo zgolj zato, ker ministrstvo prek Skupnosti socialnih zavodov ni poskrbelo za standarde in normative posameznih vrst oskrbe. Posledica tega je, da javni domovi vsak po svoje določajo cene in prav tako vsak po svoje presojajo, v katero vrsto oskrbe spadajo posamezne storitve.

Oskrbo v domovih bi lahko razdelili na tri postavke: osnovno oskrbo, socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo. Osnovna oskrba ali, kot ji pravijo nekateri, hotelski del storitve vključuje bivanje, organizirano prehrano, čiščenje prostorov in perila. V sklop socialne oskrbe spadata pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, v sklop zdravstvenega varstva pa zdravstvena nega, rehabilitacija in osnovna specialistična dejavnost. Domovi vsak po svoji presoji storitve razdelijo v štiri kategorije: v oskrbi ena so načeloma osebe, ki so popolnoma samostojne in potrebujejo manjši obseg osebne pomoči. Osebe v oskrbi dve potrebujejo večji del osebne pomoči, osebe v oskrbi tri so v celoti odvisne od nje, pri oskrbi štiri pa govorimo o osebah z najzahtevnejšimi zdravstvenimi težavami.

Za plenico dva evra, za dodatno kopanje devet

Cenik dodatnih storitev v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah: dodatno kopanje stane slabih pet evrov na uro. Dodatna menjava plenic slaba dva evra, dodatno posedanje na voziček dobrih osem evrov, povijanje nog za stanovalce v oskrbi ena in dve nekaj manj kot dva evra. V Domu upokojencev Center v Ljubljani kopanje na željo stanovalca stane devet evrov, povijanje nog dva evra, nameščanje slušnega aparata en evro, prav toliko vsakokratna dodatna menjava plenice. Na ceniku imajo tudi stroške ukrepov ob okužbah, in sicer so za to storitev zaračunavali 2,5 evra na dan, vendar so po besedah namestnice direktorja doma Zlate Marin zaračunane stroške oskrbovancem povrnili, saj je ministrstvo ocenilo, da zaračunavanje ni upravičeno. V Zavodu sv. Rafaela Vransko za vsako mazanje s kremami, ki jih ni predpisal zdravnik, zaračunajo po en evro, za vsako menjavo inkontinentnih pripomočkov nad standardom po dva evra in za vsako dodatno kopanje ali tuširanje 5,5 evra.

Evro za namestitev slušnega aparata

V Zvezi društev gluhih in naglušnih so zgroženi nad dejstvom, da se je na cenikih dodatnih storitev znašla tudi postavka nameščanje slušnega aparata. Podpredsednik zveze Boris Horvat Tihi: "Človek brez slušnega aparata je odrezan od sveta, ne ve, kaj se dogaja, nima socialnih stikov, postane depresiven. Slušni aparat ni nikakršno razkošje, ne more biti primerljiv s pedikuro ali manikiro. Slušni aparat je želja uporabnika, potreba po komunikaciji z okoljem." Namestnica direktorja Doma upokojencev Center v Ljubljani Zlata Marin pojasnjuje, da nameščanje aparata zaračunajo samo tistim, ki so uvrščeni v oskrbo ena in so si aparat sposobni vstaviti sami, pa tega ne želijo: "Ljudje, ki so doma, si to sami naredijo zjutraj. Če pa pridete v dom, če ne zmorete tega, ste verjetno že toliko opešali, da ste v oskrbi dve in vam to pripada. Gre za ljudi, ki so to doma do včeraj sami počeli in so še vedno samostojni."

Glavni razlog težav: ni normativov

Marinova dodaja, da se o cenah dodatnih storitev v domovih za starejše sploh ne bi bilo treba pogovarjati, če bi država prek Skupnosti socialnih zavodov Slovenije poskrbela za pripravo standardov in normativov za uvrščanje stanovalcev v oskrbo. To bi morala storiti že pred več kot desetimi leti. Ker normativov ni, lahko vsak zavod po lastni presoji odloča, kaj bo vsebovala oskrba ena, kaj oskrba dve, tri in štiri. Različna merila, različna plačila: "To je tako, kot če bi prišli na upravno enoto in bi vam na okencu rekli, tale gospa bo plačala pet evrov, tista na drugem okencu pa deset evrov, saj se lahko odločamo vsak po svoje. Če imate srečo, boste prišli k cenejšemu okencu, če je nimate, pa boste plačali dvakrat več. Tako je pri nas," pove Marinova. Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so nam sporočili, da je Skupnost socialnih zavodov leta 2008 pripravila predlog podrobnejših standardov, ki pa ga upravni odbor te iste skupnosti zaradi različnih mnenj ni sprejel. Ministrstvo bo od skupnosti zahtevalo, da sprejme standarde v okviru letošnje letne pogodbe.

Stanovalci ne morejo plačati striženja nohtov, zaposleni preobremenjeni

Nekateri stanovalci v Domu za upokojence Center v Ljubljani imajo izredno nizke pokojnine, opozarja predsednik sveta upokojencev doma upokojencev Tabor Ignacij Voje: "Nimajo za frizerja, za pedikerja, ne ostane jim toliko. To je problem. Nekateri si, če so na primer še kolikor toliko pokretni, ne morejo privoščiti niti striženja nohtov. Morali bi zagotoviti dodatna sredstva tudi za higienske pripomočke in podobno." Voje dodaja, da so delavci v domu izčrpani: "Ti normativi so tako naravnani, da mora negovalka skrbeti za dve nadstropji, kar pomeni 32 oskrbovancev. In nekatere vidimo, da gredo po koncu delovnega dne popolnoma izčrpane domov." Tudi namestnica direktorice doma Zlata Marin se strinja, da je zaposlenih premalo. "Nenehno imamo odprte razpise za bolničarje, negovalce, kuharje, pomočnike. Preprosto ni mogoče več dobiti ljudi. Če je kdo na bolniški, sedimo v pisarni in ne vemo, kaj storiti. Zdaj smo začeli iskati delavce z juga, da bi jim uredili delovni vizum, vendar je tudi to težko. Nekateri delajo kratek čas, nato si poiščejo delo v Avstriji ali v Nemčiji."

Protest pred državnim zborom?

Pismo s pozivom k odpravi zaračunavanja dodatnih storitev v socialnovarstvenih zavodih je na vlado že večkrat naslovilo združenje za dostojno starost Srebrna nit. Podpredsednica Neva Železnik: "Velikokrat sem že zapisala, da si želim, da bi celotna slovenska vlada odšla za 14 dni v dom, da bi jim dali plenice med noge in da bi vseh 24 ur gledali v prazne stene. In če bi si želeli, da bi jih umili več kot enkrat na teden, kar naj bi bil normativ, bi morali doplačati devet evrov." Železnikova doda, da je pred kratkim obiskala enega od javnih zavodov za starejše na Dunaju, kjer starejšim zamenjajo tudi osem ali več plenic, če to potrebujejo. V Sloveniji je posameznik upravičen do 90 plenic na mesec, torej treh na dan. Zavod za zdravstveno zavarovanje naj bi sicer predlagal en dodaten pripomoček za vse bolnike z inkontinenco. A Železnikova poudarja, da je treba nemudoma sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi. Če posluha od vlade ne bo, jim preostane le še vsesplošni protest pred državnim zborom: "Mislim, da se ga ne bi udeležili samo starejši, ampak tudi vsi tisti, ki imajo svojce v domovih za starejše," dodaja.

Urša Valentič
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.