V Škofji Loki so praznovanju tristoletnice posvetili celo leto.

Letošnjo 300. obletnico Škofjeloškega pasijona bi v teh dneh v Škofji Loki praznovali z uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona, a so jo zaradi epidemije prestavili na prihodnje leto. Foto: Televizija Slovenija
Letošnjo 300. obletnico Škofjeloškega pasijona bi v teh dneh v Škofji Loki praznovali z uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona, a so jo zaradi epidemije prestavili na prihodnje leto. Foto: Televizija Slovenija
300. obletnica Škofjeloškega pasijona: razstave, publikacije in dokumentarni film

Predvideno je bilo, da bodo 300 let najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku in najstarejše ohranjene režijske knjige v Evropi zaznamovali s ponovno uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona, vendar so jo bili primorani zaradi epidemije spektakel premakniti na naslednje leto. Gre namreč za največjo gledališko uprizoritev na prostem v Sloveniji, pri kateri sodeluje okoli 1000 prostovoljcev.

Danes v šestletnih intervalih, nekoč vsakoletni dogodek
Sam Škofjeloški pasijon je sicer težko natančno datirati. "Zgodovinski okvir je precej širok in ne vemo popolnoma natančno, kdaj je bil zapisan, vemo pa, da v času, ko je pater Romuald živel v loškem kapucinskem samostanu, torej v letih od 1715 do 1727," je pojasnila koordinatorica za Škofjeloški pasijon Agata Pavlovec.

"Ena od uprizoritev je zagotovo bila na veliki petek 1721," je povedala in pojasnila, da je s to letnico datirana ohranjena knjiga. Poleg tega se je nekoč pasijon uprizarjal vsako leto le na veliki petek. V sodobnem času, ko so pasijon znova oživili, ga v Škofji Loki uprizarjajo vsakih šest let, in sicer takrat v postnem in velikonočnem času pripravijo po osem uprizoritev.

Utrinek Škofjeloškega pasijona iz leta 2015. Foto: pasijon.si
Utrinek Škofjeloškega pasijona iz leta 2015. Foto: pasijon.si

Podrobneje se z zgodovinskim okvirjem nastanka Škofjeloškega pasijona v letošnjih Pasijonskih doneskih ukvarja literarni zgodovinar Matija Ogrin. Kot pojasnjuje, bogato število različic in besedilnih odlomkov kapucinskih pasijonov obstaja že vse 17. stoletje, saj so ti začeli nastajati kmalu po tem, ko so kapucini leta 1606 prišli v Ljubljano in že zelo zgodaj začeli izvajati ljubljansko spokorno procesijo na veliki petek.

Pasijon ni en sam, obstaja "besedilno izročilo"
"To pomeni, da se je do začetka prirejanja pasijona v Škofji Loki nabrala malone 100 let dolga tradicija pasijonskih besedil s celo vrsto verzij, dodatnih prizorov, dialogov itn.,"
je izpostavil Ogrin in pojasnil, da to bogato skupino rokopisov imenujemo besedilno izročilo Škofjeloškega pasijona. Znotraj reda je bilo to izročilo dostopno vsakemu voditelju procesije, kjer so jih kapucini izvajali, na primer v Radgoni, Beljaku in Škofji Loki.

Ko je pater Romuald okoli leta 1715 pisal besedilo svoje procesije, se je opiral na prejšnje verzije kapucinskih procesij. Izpričan razpon uprizorjenih loških pasijonov je od leta 1713 do prepovedi v letu 1768. Kar se tiče dramske literarne umetnine patra Romualda, pa je razpon njegovega nastanka in dopolnjevanja od leta 1715 do 1727, je pojasnil Ogrin.

Škofjeloški pasijon je od vseh dramskih besedil, ki so sestavljala kapucinsko pasijonsko izročilo, edini preživel ujme časa in se ohranil. Knjigo, ki so jo lani restavrirali, hranijo v škofjeloškem kapucinskem samostanu, kjer je tudi nastajala. Pasijon pa so znova odigrali leta 1936.

 Leta 2008 je bil Škofjeloški pasijon vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije in leta 2016, kot prvi element iz Slovenije, vpisan tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Foto: Jure Nastran
Leta 2008 je bil Škofjeloški pasijon vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije in leta 2016, kot prvi element iz Slovenije, vpisan tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Foto: Jure Nastran

Zvesti tradiciji ljudskega gledališča
Naslednje uprizoritve so bile nato leta 1999, 2000, 2009 in 2015. Novo uprizoritev so načrtovali za letos, a so jo bili zaradi pandemije primorani prestaviti v leto 2022. To bo tudi prva uprizoritev, odkar je Škofjeloški pasijon od leta 2016 vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Škofjeloški pasijon uprizarjajo v obliki ljudskega ljubiteljskega gledališča. Govorjeno besedilo dopolnjujeta glasba in petje, vsebino pa bogatijo konjeniki, križenosci, bičarji, Adamovi otroci, barvite bratovščine in cehi, glasbeniki in pevci. V uprizoritvi sodeluje okoli 900 nastopajočih in 400 drugih sodelavcev, vsi pa so prostovoljci, je zapisano v opisu enote nesnovne kulturne dediščine.

300 let od Škofjeloškega pasijona
300 let Škofjeloškega pasijona