Sorodna novica Ministrstvo za delo napoveduje: Upokojitvena starost 67 let, pokojnine pa bodo višje

Ministrstvo za delo je v sredo predstavilo novo pokojninsko zakonodajo, ki bo sicer že četrta sprememba pokojninskega sistema od razglasitve slovenske samostojnosti.

Tokratne pokojninske spremembe naj bi uveljavljali postopoma, saj so vse prejšnje pokojninske reforme povzročile množično upokojevanje vseh tistih, ki so imeli dosežene pogoje za upokojitev. Najverjetnejši razlog so bile napovedi upokojevanja pod slabšimi pogoji. Posledica pa je dejstvo, da generacija Slovencev nad 60 let sodi med delovno najmanj aktivne v EU-ju. Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, ima manj delovno aktivnih starejših državljanov le še Grčija.

Z novo spremembo pokojninske zakonodaje naj bi se postopoma zviševal odmerni odstotek, zato naj bi imeli tisti, ki bi se upokojili v letu 2025, osem odstotkov višje pokojnine, kot če bi se upokojili po obstoječih pogojih.

Zadnja pokojninska reforma iz leta 2012 je ukinila valorizacijski količnik, ki je določal, kakšna bo višina pokojnine novega upokojenca. Ker je bil precej zapleten in težko razumljiv, so ga zamenjali z neto odmernim odstotkom, tako da lahko vsak zaposleni približno izračuna, kolikšen delež plače bo znašala njegova pokojnina.

Po obstoječi pokojninski zakonodaji pokojnina za 40 let delovne dobe brez dokupa znaša 57,25 odstotka neto plače, za ženske s 40 leti pokojninske dobe pa 60,25 odstotka. Zadnja pokojninska zakonodaja je tudi povišala najnižjo starost za upokojitev in v nasprotju s prejšnjo pokojninsko zakonodajo pri tem izenačila moške in ženske.

Če bo nova pokojninska zakonodaja dobila zeleno luč, se bo odmerni odstotek postopoma povečeval do višine 63 odstotkov. Priznal se bo tudi dodatni odmerni odstotek za skrb za otroke, za starša, ki je izkoristil starševski dopust (1,25 odstotka). S podaljšanjem dela za tri leta pa bo moč ob polni plači in polovičnem izplačilu pokojnine (zdaj je mogoča le petina) na leto pridobiti dodatna dva odstotka pri dokončni odmeri pokojnine.

Upokojevanja po 45 letih še ne bo

Predlagane pokojninske spremembe sicer večinoma sledijo napotkom, zapisanim v Beli knjigi upokojevanja, ki je nastala v obdobju prejšnje vlade Mira Cerarja, ko je ministrstvo za delo vodila Anja Kopač Mrak.

V beli knjigi je denimo predvideno podaljševanje upokojitvene starosti na 67 let, kar naj bi zdaj uzakonili, omenjajo pa tudi možnosti podaljšanja delovne dobe na 42 oz. 45 let ali podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s 24 zaporednih najugodnejših let na 34 zaporednih najugodnejših let. Tega nova pokojninska zakonodaja za zdaj na predvideva.

Sicer pa so najugodnejše leta že precej nategnili s prejšnjo pokojninsko zakonodajo (pri upokojevanju leta 2002 je denimo veljalo 12 najugodnejših let). Ministrica za delo Ksenija Klampfer pa je na predstavitvi pokojninskih sprememb tudi poudarila, da nikomur ne bo treba do upokojitve delati več kot 40 let.