"Če ne bo koordinacije, bi lahko umrlo še več ljudi," je dejal Biden v Delawaru in pozval Trumpa, naj njegova vlada sodeluje pri usklajevanju v boju proti pandemiji ter deli načrte in strategijo za distribucijo cepiv. Trumpovo oklepanje položaja je označil za "popolnoma neodgovorno". "Ali lahko to kdo razume? Gre za vprašanje reševanja življenj, to ni pretiravanje. Če ne bomo delovali usklajeno, bo umrlo še več ljudi." Opozoril je, da če bo njegova ekipa z distribucijo cepiva morala čakati do inavguracije 20. januarja, "bodo ZDA zaostale za najmanj mesec dni".

Nekdanja prva dama Michelle Obama je Trumpa opozorila: "To ni igra." Biden je po do zdaj preštetih glasovih zbral 306 elektorskih glasov, kar je dovolj za zmago, a Trump v tvitih še vedno ponavlja besede: "Na volitvah sem zmagal." Z Bidnom se strinja tudi vse več republikancev, ki priznavajo, da je zmagal na volitvah in počasi izgubljajo potrpljenje s Trumpovim zavlačevanjem tranzicije oblasti. Med njimi je tudi senator iz Teksasa John Cornyn, ki je sicer zavrnil Bidnove pozive o ključnem pomenu delitve informacij s prihajajočo vlado. "Takrat, ko bo prisegel na položaj, bo distribucija cepiv že v polnem teku in s tem ne bo imel opravka," je dejal Cornyn.

V Georgii našli še 2600 glasovnic

Skupine volivcev so sicer opustile tožbe zaradi domnevnih volilnih prevar v štirih ključnih zveznih državah ‒ Michiganu, Georgii. Pensilvaniji in Wisconsinu. Razloga za to niso navedli. Gre za tožbe, ki so jih vložili republikanski volivci, ne pa Trumpova ekipa ali predstavniki republikanske stranke. Volilna komisija v Michiganu je sporočila, da bo morala Trumpova kampanja za ponovno štetje glasovnic plačati skoraj osem milijonov dolarjev, če želi nadaljevati ta postopek. V Georgii pa so našli še 2600 glasovnic, ki jih še niso prešteli, "ker nekdo ni opravil svojega dela". Večina med njimi naj bi glasovala za Trumpa, a Biden tam še vedno vodi za okoli 14.000 glasov. V tej zvezni državi sicer že poteka ponovno štetje, saj je bila razlika med kandidatoma le 0,3 odstotne točke.

Trumpovi odvetniki odstopili od ključne zahteve v tožbi proti potrditvi izida volitev

V Pensilvaniji pa je Trumpovo odvetniško ekipo pred torkovim zaslišanjem zapustila trojica strokovnjakov. Njegovi odvetniki so tudi odstopili od ključne zahteve v tožbi proti potrditvi izida volitev. Pred dnevi je Trumpovo kampanjo v tožbi zapustila ugledna odvetniška firma Porter Wright Morris & Arthur, nato so delo prevzeli odvetniki iz Pensilvanije. V ponedeljek so se trije umaknili, razlogov za to pa niso navedli. Trumpova kampanja je sporočila, da gre za rutinsko zadevo, in naznanila, da njihovo delo prevzema odvetnik Marc Scaringi.

Gre za tožbo, ki je bila vložena na zveznem sodišču 9. novembra, potem ko Trumpova kampanja ni uspela na državnih sodiščih. V tožbi so najprej zahtevali, da sodišče zavrže kar 690.000 glasovnic po pošti, ker da na voliščih niso pustili opazovalcev Trumpove kampanje. Na državnih sodiščih je ta trditev padla, zato so od te zahteve odstopili in tožbo spremenili.
Še vedno želijo preprečiti potrditev volilnih izidov v Pensilvaniji, kjer je Biden premagal Trumpa s prednostjo 69.000 glasov. To utemeljujejo s tem, da so v nekaterih demokratskih okrožjih volivcem, ki so volili po pošti, omogočili popravek tehničnih napak in pomanjkljivosti.

Glasovnice so morale priti v dveh ovojnicah in s podpisom, nekateri volivci pa so na drugo varnostno ovojnico pozabili ali pa so se pozabili podpisati. Volilni uradniki so stopili z njimi v stik in jim dali možnost, da napako popravijo.

Takih glasovnic naj bi bilo zelo malo in na izid ne bodo vplivale. Demokrati trdijo, da volilni zakon Pensilvanije to omogoča, in sprašujejo republikance, zakaj tega niso storili tudi sami v svojih okrožjih, če velja načelo, da je treba prešteti vsak zakonit glas. Tožba je v Williamsportu in zvezni sodnik bo o tem odločal danes.

Guvernerji ravnajo vsak po svoje

Po podatkih univerze Johns Hopkins je zaradi koronavirusa v ZDA do ponedeljka zvečer umrlo že več kot 247.000 ljudi, okuženih pa je več kot 11,2 milijona. Število hospitalizacij je v tednu dni naraslo za 13.000 na 70.000, povprečno na dan umre po 1100 bolnikov s covidom-19. Boj s pandemijo je prepuščen guvernerjem posameznih zveznih držav, ki se na rast okužb odzivajo različno, odvisno tudi od strankarske pripadnosti. Demokrati uvajajo omejitvene ukrepe, republikanci večinoma pravijo, da bo vse v redu, ker so odkrili cepivo.

Biden se doslej po volitvah tudi še ni izrekel, kaj bo storil na zvezni ravni, razen tega, da poziva k nošenju mask in ohranjanju varne razdalje.

Strokovnjaki se bojijo, da se bo število okužb in smrti ob zahvalnem dnevu še povečalo, saj bodo Američani potovali k družinam. "Rad bi zagotovil, da bomo naslednji zahvalni dan ali božič spet skupaj," je dejal Biden. Kongres je pozval, naj potrdi drugi stimulacijski sveženj za podporo gospodarstvu, kar senatni republikanci še vedno zavračajo oziroma želijo potrditi le do 500 milijard dolarjev, kar je za demokrate in gospodarstvenike odločno premalo.

Nekateri guvernerji sami sprejemajo ukrepe. Phil Murphy je v New Jerseyju omejil zbiranje na največ deset ljudi, kalifornijski guverner Gawin Newsom zapira vse nenujne posle in zapoveduje nošenje mask tudi na prostem, guvernerka Nove Mehike Michelle Lujan Grisham pa je izdala ukaz ljudem, naj ostanejo doma, izjema so le delavci v nujnih dejavnostih. Omejitev zbiranj na deset ljudi je uvedla tudi županja Chicaga Lori Lightfoot, Filadelfija je zaprla vse restavracije in prepovedala zbiranja v zaprtih prostorih, če ne gre za osebe iz istega gospodinjstva, nošenje mask pa sta po mesecih upiranja uvedla republikanski guverner Severne Dakote Doug Burgum in njegova kolegica iz Iowe Kim Reynolds. Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem še naprej zavrača maske in druge omejitve, teksaški guverner Greg Abbott pa govori le še o cepivu, ki bo kmalu na voljo.

Demokratska guvernerka Gretchen Whitmer je še naprej tarča napadov iz Bele hiše, tokrat s strani Trumpovega zdravstvenega svetovalca Scotta Atlasa, ki je ljudi pozval k vstaji proti njenim omejitvam zaradi koronavirusa. Guvernerka, ki jo je ukrepanje FBI-ja rešilo pred načrtovano ugrabitvijo skrajnežev, je menila, da je ta izjava skrajno nepremišljena. Atlas je nato tvitnil, da ni in ne bo nikoli pozival k nasilju.

Farmacevtsko podjetje Pfizer je medtem sporočilo, da bo štirim zveznim državam - Rhode Islandu, Teksasu, Novi Mehiki in Tennesseeju - dobavilo nekaj doz svojega cepiva proti novemu koronavirusu, ki naj bi bilo 90-odstotno učinkovito.