Marinka Štern in Iztok Drabik Jug odigrata mamo in sina, ki se morata prilagoditi njeni napredujoči senilni demenci. Ustvarjalci želijo s predstavo nagovoriti čim širše občinstvo in pomagati pri destigmatizaciji bolezni. Foto: Janko Oven
Marinka Štern in Iztok Drabik Jug odigrata mamo in sina, ki se morata prilagoditi njeni napredujoči senilni demenci. Ustvarjalci želijo s predstavo nagovoriti čim širše občinstvo in pomagati pri destigmatizaciji bolezni. Foto: Janko Oven
false
Režiserka Nina Šorak in dramaturginja Urša Adamič sta izhajali iz osebne izkušnje s svojima babicama, ki se spopadata z demenco. Na podlagi lastnih doživetij in zgodb svojih mam sta sestavili gledališko zgodbo, ki v ospredje postavlja odnos mame z alzheimerjevo boleznijo in sina, ki vse bolj postaja njen skrbnik. Na fotografiji (od leve proti desni) Pila Rusjan, Urša Adamič, Aleksander Vujović in Nina Šorak. Foto: Janko Oven

Navdih za gledališko raziskovanje teme je prišel iz osebne izkušnje režiserke Nine Šorak in dramaturginje Urše Adamič z njunima babicama. Na podlagi lastnih doživetij in zgodb svojih mam sta sestavili gledališko zgodbo, ki v ospredje postavlja odnos mame z alzheimerjevo boleznijo in sina, ki vse bolj postaja njen skrbnik.
V svet osebe z demenco gledalce popelje prav Jula, ki ujeta v cikel znotraj svojega lastnega uma izgublja nit dogodkov in vedno znova začenja pripoved ter se srečuje z nezmožnostjo prepoznati tudi tiste, ki so ji v življenju najpomembnejši. V predstavi z naslovom Kje sem ostala sledimo njunemu odnosu, prilagajanje na nove okoliščine in obenem ohranjanje ljubeče povezave.
Vsak razvoj bolezni in soočanje z njo je poseben
Kot je povedala Šorakova, sta z dramaturginjo pripravili grob osnutek predstave, v sklopu katerega sta nanizali okoli 20 prizorov predstave, ki nakazujejo napredovanje bolezni. Nato sta k oblikovanju povabili še igralca Marinko Štern in Iztoka Juga Drabika, ki sta besedilo dopolnila s svojimi spoznanji o demenci, ki sta jih pridobila med raziskovanjem te problematike.
Predstava temelji na dokumentarističnem pristopu k obravnavi teme vedenjske motnje, ki je posledica alzheimerjeve bolezni. Petrova mama Jula pooseblja številne posameznike, ki se soočajo z boleznijo, vsak na svoj način. Demenca je vezana na posameznikovo osebnost in na njegovo življenje pred boleznijo, je pojasnila režiserka, kar tudi pomembno vpliva na napredovanje in sprejemanje bolezni.
Nagovoriti širše občinstvo
Čeprav se morda na prvi pogled zdi nenavadno, pa je tema zelo gledališka, je poudarila režiserka. Situacije, ki se zgodijo dementnim ljudem v resničnosti, so zlahka prevedljive v gledališki jezik.
S projektom pa ne želijo ostati le v polju gledališkega, temveč želijo nagovoriti vse svojce dementnih ljudi in tudi njih same. Zato so se povezali tudi s psihiatrom Vidom Voduškom in društvoma Spominčica in Trepetlika, ki nudita pomoč bolnikom z demenco in parkinsonovo boleznijo.
Z množičnim financiranjem do izboljšanja in širjenja predstave
Sredstva za projekt od 3. novembra zbirajo tudi na Kickstarterju. Bodoče občinstvo in podporniki lahko prek platforme za množično financiranje pomagajo finančno podpreti gledališko predstavo z donacijo ali prednaročilom vstopnic ter ustvarjalcem omogočijo, da predstavo še izboljšajo, jo digitalizirajo in s tem omogočijo nadaljnje ozaveščanje o tematiki.
Predstava bo premiero doživela 4. decembra v Plesnem teatru Ljubljana, za podpornike na Kickstarterju pa bodo predpremiero pripravili že 3. decembra. Predstava bo nato gostovala še v SNG-ju Nova Gorica, v Narodnem domu Maribor in zagrebškem Kazalištu KNAP. Predstavo soustvarjajo še scenograf Aleksander Vujović, videoumetnica Pila Rusjan in oblikovalec luči Janko Oven.