Odprtje knjižnega sejma v duhu podpore znižanju davka na knjigo
V Cankarjevem domu so slovesno odprli 35. slovenski knjižni sejem in Schwentnerjevo nagrado za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu izročili Marku Kravosu.
"Ko odpremo knjigo, začnemo potovanje"
Objavljeno: 26. november 2019 ob 21:16,
zadnji poseg: 27. november 2019 ob 11:04
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Več govorcev je pozdravilo od vlade podprto znižanje davka na knjigo, sicer pa so bile v ospredju glavne sejemske teme – fokus na Evropo ter predstavitev Murske Sobote.

Ob zahvali je Kravos omenil bližnjo 100. obletnico požiga tržaškega Narodnega doma, ki naj bi ga italijanske oblasti vrnile Slovencem. Foto: ZPMS
Poslanci uvedli kulturni evro in zavrnili državno poroštvo za stanovanjska posojila

Predsednik Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Janez Miš se je v uvodnem nagovoru zahvalil vsem, ki so si od leta 2010 prizadevali za znižanje davka na knjigo, pa tudi trenutni vladi, ki je njihov trud prepoznala in podprla novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki z novim letom predvideva znižanje obdavčitve knjig in drugih publikacij z 9,5 na pet odstotkov.

Bologna in Frankfurt pred vrati
Je pa Miš opomnil, da sta pred Slovenijo še dva pomembna mednarodna dogodka, za katera bo pomembna podpora vlade in pristojnih ministrstev. Leta 2021 bo Slovenija častna gostja mednarodnega sejma otroških knjig v Bologni, leta 2022 pa še častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma.

Šarec: Knjige ne bodo izumrle
Predsednik vlade Marjan Šarec je glede znižanja davka na knjigo dejal, da je bilo storjeno tisto, "kar je nujno storiti v tem času, ko tiskane edicije izgubljajo naklade in ljudje vse manj beremo".

"Brati knjige pomeni v knjigah videti kdaj tudi tisto, česar še ni danes tukaj, pa se zna zgoditi, brati knjige pomeni se izobraževati in ohranjati lepo besedo, predvsem pa brati pomeni ceniti lasten jezik in spoznavati druge jezike," je poudaril premier. Glede usode knjige pa ni črnogled in meni, da bomo ljudje vselej brali ter svoje otroke učili, kaj je lepa beseda in kaj je kultura izražanja.

Po besedah Zdravka Kafola skuša biti SKS aktualen in družbeno odgovoren dogodek, ki se skuša odzivati na dogajanje okoli nas. Vodnikova podoba pa se navezuje tudi na fokus letošnjega sejma, Evropo, "saj velja prav razsvetljenstvo za temelj modernega obdobja evropske kulture". Foto: BoBo

Šarec je s predsednikom upravnega odbora SKS-a Zdravkom Kafolom Schwentnerjevo nagrado za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu izročil Marku Kravosu. V utemeljitvi med drugim piše, da je Kravos s svojim založniškim, pisateljskim in kulturnopolitičnim delom izjemno pripomogel k razvoju slovenske besede in knjige v zahodnem delu slovenskega jezikovnega prostora.

Odprtje SKS: Poklon Marku Kravosu

Kravosu je bilo še posebej v veselje, da je nagrado za svoje 50-letno delo prejel od založniških kolegov. Pozornost, ki je je bil deležen, je preusmeril na vso Primorsko, ki jo je v svojem delu prek njene ustvarjalnosti poizkušal priključiti in uveljaviti "v podalpski Sloveniji, pa tudi v apeninski in balkanski soseščini".

Založniki na knjižnem sejmu za posebne dosežke nagradili Marka Kravosa

Ob zahvali je Kravos omenil bližnjo 100. obletnico požiga tržaškega Narodnega doma, ki naj bi ga italijanske oblasti vrnile Slovencem. Zbrane predstavnike oblasti je nagovoril v smeri, da bi vanj znova investirali kot v gonilo slovenske kulture v zamejstvu.

V 34 letih milijon prodanih knjig
Kafol se je v nagovoru ozrl v preteklost in spomnil, da je SKS v vseh teh letih obiskalo več kot 700.000 ljubiteljev knjig, na njem so prodali skoraj milijon knjig, obiskalo pa ga je več kot 1.500 avtorjev in avtoric. "Ko odpremo knjigo, začnemo potovanje," je poudaril in na sejem povabil čim več ljubiteljev knjig ter prireditvi zaželel še mnoga leta.

Vodja predstavništva Evropske komisije v RS Zoran Stančič je spregovoril o letošnjem fokusu sejma na Evropo. Bogat program so na predstavništvu pripravili v sodelovanju z Zvezo kulturnih inštitutov v Sloveniji (Eunic), v sklopu fokusa pa bodo Ljubljano obiskali gostje iz več evropskih držav.

V času sejma bodo podelili več nagrad, med drugim za najboljši literarni prvenec 2019 in za knjigo, ki si bo po izboru obiskovalcev sejma prislužila naziv knjiga leta 2019. Foto: BoBo

S knjigami v zasanjane prekmurske ravnine
Mesto v gosteh sejma pa je ob 100-letnici priključitve Prekmurja k matici Murska Sobota. V duhu jubileja se bodo na sejmu na Pisateljskem odru predstavili številni prekmurski avtorji, med njimi tudi nocojšnji osrednji govornik Feri Lainšček, ki je reden obiskovalec sejma in je na njem "zmeraj našel knjigo, ki jo je želel prebrati". Lainšček je posebej pozdravil težnje sejma k ohranjanju stika z mladimi bralci.

Prekmurski duh je med nastopajočimi glasbeniki na oder prinesel tudi Vlado Kreslin. Odprtje je povezoval Andrej Rozman – Roza, ki se je na odru pojavil tudi v preobleki Valentina Vodnika, slovenskega razsvetljenca, čigar podoba vabi na 35. SKS, ki bo potekal do nedelje.

Začel se je Slovenski knjižni sejem

A. J.
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj