Slovenska pomanjkljivost slabe (letalske) povezave, prednosti pa mir, narava, tradicija
Po eni izmed raziskav spletnih uporabnikov, ki jo je naredila Slovenska turistična organizacija, turisti med pozitivnimi stranmi Slovenije naštevajo mirnost, lepo naravo in majhnost.
Prednosti in slabosti slovenske turistične ponudbe
Objavljeno: 15. julij 2019 ob 08:33
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Slovenski turistični delavci to sezono pričakujejo nadaljevanje pozitivnega trenda, vendar z bolj umirjeno rastjo. Foto: BoBo

Lani je našo državo obiskalo 5,9 milijona turistov, ustvarili so skoraj 15,7 milijona prenočitev. Vsak od njih ima svoj razlog, zakaj se je odločil obiskati našo državo. Po eni od raziskav spletnih uporabnikov, ki jih je analizirala Slovenska turistična organizacija, pa med pozitivnimi vtisi prevladujejo mirnost, lepa narava in majhnost.

In kaj o prednostih in pomanjkljivostih Slovenije menijo naključni mimoidoči? V pogovoru z Zalo Terlep Rogelj med minusi omenjajo omejeno oziroma preslabo ponudbo, "sploh zunaj turističnih krajev, kot so Bled, Piran in Ljubljana", cene, ki jih zaradi turistov "navijajo gostinci", vpliv na okolje ...

Svoj pečat Slovenija pušča tudi na gastronomskem zemljevidu sveta, čez dve leti bo nosila naziv Evropska gastronomska regija. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Narejen velik korak k večji prepoznavnosti

Kje pa prednosti in slabosti tega gospodarskega sektorja vidijo tisti, ki v njem delajo? Enega večjih napredkov, ki ga je Slovenija naredila v zadnjih letih, sta gotovo prepoznavnost in usmerjenost v trajnostni turizem. Kot v prispevku Tine Lamovšek ponazori predsednik združenja hotelirjev Gregor Jamnik, je Slovenija naredila velik korak pri večji prepoznavnosti v svetu: "Bil sem študent na izmenjavi v ZDA v 90. letih. Takrat so, ko so te na drugem koncu sveta vprašali, od kod prihajaš, Slovenijo zamenjevali s Sirijo, Rusijo, absolutno s Slovaško ‒ tega smo že vajeni, s Slovaško so nas zamenjevali tudi Avstrijci in Nemci."

Svoj pečat Slovenija pušča tudi na gastronomskem zemljevidu sveta, tudi zato, ker smo v kulinariki ohranili podeželje in tradicijo, ki sta bistvena gradnika identitete regije, pravi chef Luka Košir. Temu se bo treba posvetiti še posebej leta 2021, ko bo Slovenija nosila naziv evropska gastronomska regija: "Vemo, da je tukaj veliko tudi na kmetih. Nismo samo gostinci in hotelirji, so tudi kakovostni produkti. In foodieji ne želijo samo priti v naše restavracije in samo nekaj pojesti, hočejo tudi izvedeti, od kod to je."

Hrvaške plaže so letos precej bolj prazne, opažajo tamkajšnji turistični delavci. Foto: BoBo

Dogajanje z Adrio Airways "neposredno škoduje Ljubljani in Gorenjski"

V nikakršen ponos nam ne morejo biti slabe letalske povezave, še posebej negotov položaj Adrie Airways, je kritičen Gregor Jamnik. "Neposredno škoduje regiji Ljubljana in Gorenjska, kajti mi v Ljubljani in na Gorenjskem pravzaprav nimamo drugih alternativ, ki bi bile dovolj blizu, da bi gostje udobno pripotovali do Ljubljane."

Bližnja čezmejna letališča so nekaj ur vožnje stran od naših glavnih destinacij, a ‒ kot pojasni turistična vodnica Urška Dimnik ‒ nekateri turisti pač ne želijo izgubljati časa z vožnjo: "S tem, da je treba upoštevati, ali so vrste na meji, ali se je zgodila kakšna prometna nesreča ... Jaz imam primer, ko smo lani potrebovali iz Benetk do Bleda sedem ur." Kar je Dimnikova označila za "pravo katastrofo".

Hrvaški turistični izkupiček za zdaj slabši
Tradicionalna poletna destinacija je tudi Hrvaška. Tamkajšnje ministrstvo za turizem in turistična zveza sta objavila podatke za prvih šest mesecev letošnje sezone, po katerih imajo pri naših južnih sosedih za 6 odstotkov več turistov in za 3 odstotke več prenočitev kot lani. A pogled na hrvaške plaže in obmorske restavracije govori drugače, je za Radio Slovenija poročala Tanja Borčič Bernard.

Medtem ko direktor hrvaške turistične zveze trdi, da je trenutno na Hrvaškem okrog 880 tisoč gostov, kar bi bilo približno enako kot v istem obdobju lani, je bilo po podatkih sistema e-vizitor v prvih dveh tednih julija na Hrvaškem za 100 tisoč gostov manj kot lani. Predsednik sindikata turizma in storitev Eduard Andrić pravi, da turistični delavci s terena govorijo o 3-7 odstotkih slabši sezoni. Razlog za to vidijo v previsokih cenah, pa tudi previsokem DDV-ju.


Direktor hrvaške turistične zveze Kristijan Staničić priznava, da nekatere destinacije dosegajo slabše rezultate kot v preteklih letih. To so predvsem tista mesta, ki niso kaj dosti vlagala v izboljšanje turistične ponudbe. Hrvaška je namreč šesta država v Evropi po številu turističnih prenočitev in hkrati šele 12 po prihodkih v turizmu, kar precej govori o kakovosti ponudbe.

T. K. B., Zala Terlep Rogelj, Tina Lamovšek, Radio Slovenija
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.