Tarča: Sladki ubijalec
Tak vtis, kot je raziskovanje tokratne teme, na ekipo Tarče naredi le malo katera. Šokirani smo ob spoznanju, koliko sladkorja zaužijemo v hrani in pijači, ne da bi se tega sploh zavedali.
V živo na prvem in na MMC-ju RTV SLO
Objavljeno: 29. maj 2014 ob 12:24,
zadnji poseg: 31. maj 2014 ob 07:52
Ljubljana - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Sladke pijače
Med škodljive učinke pitja pijač z dodanimi sladkorji poleg zobnih bolezni in diabetesa spadajo tudi manjšanje kostne gostote, zvišan krvni tlak, motnje v presnovi krvnih maščob, zvišana vrednost krvnega sladkorja na tešče, pa tudi povečana želja po sladki hrani, zmanjšan občutek sitost, povečan energijski vnos in debelost. Foto: BoBo

Tak vtis, kot je raziskovanje tokratne teme, na ekipo Tarče naredi le malo katera. Šokirani smo ob spoznanju, koliko sladkorja zaužijemo v hrani in pijači, ne da bi se tega sploh zavedali.

Posledice so naslednje: poročilo OECD-ja, ki so ga včeraj predstavili v Sofiji, Slovenijo postavlja na 4. mesto po prebivalcih s čezmerno telesno težo. Naši otroci in mladostniki popijejo največ sladkih pijač v Evropi. Izsledki raziskave, ki so jo opravili strokovnjaki s Pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana, kažejo, da 15- in 16-letni mladostniki v Sloveniji pijejo pretežno pijače s sladkorjem (47-51 % vseh popitih pijač). Pijejo tako imenovano "vodo z okusom", prepričani, da se zdravo hidrirajo, v resnici pa je v vodi tako velika količina sladkorja, da ob koncu leta znaša količina sladkorja, ki jo popijejo samo s sladkimi pijačami, 25 kilogramov. Več kot dva kilograma na mesec! Pol kilograma na teden čistega dodanega sladkorja!

Kečap, jogurti, kosmiči, živila, ki jih uporabljamo vsak dan, vsebujejo sladkor, in ko začnemo natančno spremljati, koliko sladkorja pojemo, naš odnos do sladkorja ne more ostati več enak.

Marsikdo si za zajtrk rad privošči kozarec sveže stisnjenega pomarančnega soka, kos kruha z maslom in marmelado, mogoče tudi kosmiče. Kot se hitro izkaže, lahko v enem samem zajtrku pojemo več, kot je dnevna dopustna količina prostih sladkorjev, torej vseh sladkorjev, ki niso naravno prisotni v sadju ali mleku.

Že v enem samem kozarcu sveže stisnjenega pomarančnega soka je približno 16 gramov prostega sladkorja ali dobre tri žličke sladkorja. Dobra dva decilitra pomarančnega soka spijemo v nekaj sekundah, za pripravo tega soka pa potrebujemo tudi do šest pomaranč (odvisno od velikosti in sočnosti), ki pa jih povprečen odrasli težko poje naenkrat, kaj šele otrok.

Če k pomarančnemu soku dodamo še kruh z žlico marmelade, smo samo ob zajtrku pojedli že okoli 26 gramov prostega sladkorja, torej okoli pet žličk, kar je na zgornji meji za od 10- do 13-letna dekleta, ženske, starejše od 50 let, so s tem že celo presegle zgornjo mejo za vnos prostih sladkorjev.


Težava, na katero opozarjajo strokovnjaki, med njimi tudi dr. Nataša Fidler Mis iz UKC-ja Ljubljana, je zlasti ponujanje pijač z dodanim sladkorjem (sladkani čaji, sadni nektarji, ledeni čaji, s sladkorjem sladkani čaji, sladke gazirane pijače, pijače za športnike, energijske pijače in t. i. "vode z okusom"), sadnih sokov ter industrijskih sladic otrokom v šolah. Priporočena pijača za otroke je voda ali nesladkani čaji.

Potrošniki pravzaprav nimamo vpogleda v to, koliko prostih sladkorjev je v izdelku. Napis na embalaži, da je nekaj brez dodanega sladkorja, namreč ne pomeni, da je izdelek brez prostih sladkorjev. Pomeni le, da že naravno prisotnim sladkorjem v sokovih, sirupih, sadnih koncentratih in medu, ki so prav tako škodljivi, če jih užijemo več kot pet odstotkov dnevno, niso dodani drugi sladkorji.

Že več kot desetletje je znano, da preveč sladkorja škoduje zdravju. Med škodljive učinke pitja pijač z dodanimi sladkorji poleg zobnih bolezni in diabetesa spadajo tudi manjšanje kostne gostote, zvišan krvni tlak, motnje v presnovi krvnih maščob, zvišana vrednost krvnega sladkorja na tešče, pa tudi povečana želja po sladki hrani, zmanjšan občutek sitosti, povečan energijski vnos in debelost.

V ZDA je FDA (Food and drug administration) že predlagal, da bodo morali na embalažah označevati tako skupne kot dodane sladkorje, v Veliki Britaniji se med drugim zavzemajo za to, da bi bile na embalažah sladkih pijač opozorilne nalepke s podobnimi napisi kot na cigaretnih embalažah, največja britanska trgovska veriga se je odločila umakniti sladkarije stran od blagajn, vedno več je pozivov k
uvedbi davka na sladke pijače in tudi k odgovornemu ravnanju države. Kaj pa Slovenija, kjer je število otrok s čezmerno težo po najnovejših podatkih že preseglo število v ZDA?

Predlog zakona o davku na sladke pijače je lani poleti, po dobrih šestih mesecih, propadel. Slovenija je na ravni EU-ja pred kratkim glasovala proti semaforju pri označevanju izdelkov. Dr. Fidler Mis se skupaj z več vodilnimi strokovnjaki tako iz UKC-ja Ljubljana kot Maribor, iz razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo in tudi Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob podpori Združenja za pravice bolnih otrok, Mreže zdravja, Zveze potrošnikov Slovenije, Sekcije za socialno pediatrijo in zdravje otrok, Združenja endokrinologov Slovenije, Društva za zdravje srca in ožilja, Sekcije pedontologov in Zveze društev diabetikov, Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov ter strokovne podpore prof. dr. Walterja C. Willetta s Harvarda že več kot dve leti neuspešno bori s pristojnimi institucijami, tudi ministrstvom za zdravje, da bi otroci v šolah pili izključno vodo.

Ne gre le za videz, gre za zdravje. Gre za spremembo v načinu dojemanja sladkorja. Ozavestiti je treba zdravstvene delavce, otroke, mladostnike, starše, vzgojitelje, načrtovalce prehrane in ravnatelje: nevarnost debelosti je enaka kot kajenje, pijače z dodanimi sladkorji in druga živila z visoko vsebnostjo sladkorja so enako škodljivi kot kajenje, je teza, ki je za današnji način življenja morda preveč radikalna, da bi jo lahko zaobjeli, pa čeprav drži.

Lotili smo se je v nocojšnji Tarči: dr. Tadej Batellino, dr. Andreja Čampa, dr. Nataša Fidler Mis, dr. Mojca Gabrijelčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete, direktorica Slovenske oglaševalske zbornice Barbara Krajnc in Tanja Pajk iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Proizvajalci sladkih pijač, ki smo jih povabili v studio (Pivovarna Laško in Union, Fructal, Dana), so povabilo odklonili. Je pa v sodelovanje za prispevek privolil direktor Radenske, ki ga je Borut Janc, ki odkriva tudi, katere korporacije so lobirale pri politiki, soočil z zanimivim položajem. Tjaša Potisk je družino Potrebuješ, ki se poskuša prehranjevati čim bolj zdravo, obiskala z nutricionistko, Jure Brankovič pa je našel šolo, kjer ponujajo samo vodo, in raziskal, kateri so še drugi dejavniki, ki prispevajo k temu, da po teži prehitevamo celo Američane.

Sama zadnjih 14 dni pijem kavo brez sladkorja, voditelj nocojšnje oddaje Igor E. Bergant pa zadnji teden, odkar se podrobno seznanja z vsebnostjo sladkorja v izdelkih. Oba sva ugotovila, da je, ko se seznaniš z vsem, kar te videli v nocojšnji Tarči, kava tudi brez sladkorja dobra. Boljša.

VIDEO
Sladki ubijalec
Špela Šipek in Iva Lačan, Tarča
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj
Ta novica trenutno še nima komentarjev.