Izključno dojenje do šestih mesecev starosti in nato nadaljevanje z dojenjem ob postopnem uvajanju druge mešane hrane, predstavlja optimalen način prehrane za otroka. / Foto: Pixabay
Izključno dojenje do šestih mesecev starosti in nato nadaljevanje z dojenjem ob postopnem uvajanju druge mešane hrane, predstavlja optimalen način prehrane za otroka. / Foto: Pixabay

Smo sredi svetovnega tedna dojenja, njegovo vodilo je »Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo«. Nekatere države, tudi Slovenija, bodo teden posvetile dojenju sicer šele oktobra, nič pa ne škodi o tem pogosteje govoriti. Dojenje je namreč najosnovnejši in najenostavnejši način oskrbe dojenčka, a je lahko povezano tudi s težavami in frustracijami, pomoč pa bi morala biti dosegljiva in brezplačna.

Podatki o tem, da matere v Sloveniji svoje otroke dojijo v povprečju sedem mesecev, so stari približno štiri leta, najdaljše obdobje dojenja, zabeleženo v tej raziskavi (SI.Menu), pa je bilo šestindvajset mesecev. Pediatrinja dr. Andreja Tekauc Golob iz UKC Maribor je ena prvih mednarodno certificiranih svetovalk za dojenje pri nas, je predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija in svetovalka v Društvu za laktacijo in dojenje. Ugotavlja, da je pomoči pri težavah z dojenjem premalo, ali pa jo ženske dobijo le v zgodnjem času dojenja v prvih dneh v porodnišnici:«Včasih pa nastanejo težave šele po tistih dveh dneh in tu je sistemsko urejeno, da imamo patronažne sestre. Mnogo jih je laktacijskih svetovalk in zelo dobro opravljajo svoje delo, ampak če vidite, da imamo 40 svetovalcev, potem je tega veliko premalo in ni sistemsko. Ministrstvo za zdravje in NIJZ imata dolgoročni načrt, kako bi bilo to urejeno, ampak prva stopnja je, da se ta poklic, to opravilo vsaj prizna. Po mojem mnenju, bi morala imeti vsaka ustanova, kjer se srečujejo doječe matere in otroci, usposobljenega svetovalca za laktacijo in dojenje. Tega zdaj ni

dr. Andreja Tekauc Golob pravi, da bi naj otroke dojili približno oz. vsaj dve leti in zanimivo primerja:
dr. Andreja Tekauc Golob pravi, da bi naj otroke dojili približno oz. vsaj dve leti in zanimivo primerja:"Če bi pa gledali ljudi, kot del živalskega sveta, kot sesalce.... V primerjavi s tem, kako dolgo dojijo sesalci glede na življenjsko dobo, bi naj bili naši otroci dojeni nekje do šole. Fantki malo dlje kot deklice, dokler imajo mlečne zobe. Ste se kdaj vprašali zakaj jim rečemo mlečni zobje?" /Foto: Irena K. Cizerl

V Sloveniji ima 12 od 14-ih porodnišnic naziv »dojenčku prijazna«; to pomeni, da morajo zaposleni opraviti ustrezen tečaj, v Društvu za laktacijo in dojenje pa pripravljajo tudi izobraževanja za mednarodni izpit. Ti izpiti niso lahki, delo svetovalcev pa, kljub temu da dojenje na deklarativni ravni izredno podpiramo, ni dovolj cenjeno in ovrednoteno. Zato se vse manj zdravstvenih delavcev odloča za to izobraževanje ali za podaljševanje licence.

Med epidemijo je bila tudi podpora pri dojenju v najboljšem primeru telefonska ali po elektronski pošti, dr. Tekauc Golob pa je prepričana, da epidemija dojenja ni zamajala. Statistike sicer ni oz. je nepopolna, kolikor pa je je, je zaradi neenotnega sistema vodenja nepovezana. Sogovornica pozdravlja izmenjevanje izkušenj med bolj ali manj formalnimi skupinami žensk in mam, vse dokler ti pogovori niso nestrokovni ali privedejo do tega, da je najbližji in najenostavnejši nasvet hranjenje po steklenički. Kot zelo kompetentno društvo izpostavlja organizacijo La leche league, kjer delujejo mednarodno pooblaščene svetovalke s certifikatom IBCLC; omenjena organizacija je pred dobrimi 20-imi leti tudi začela s podporo za doječe matere. Ker ta temelji izključno na (necenjenem) prostovoljstvu so ostale le še tri certificirane svetovalke in zgodba počasi izzveneva, obžaluje Alenka Benedik, dolgoletna IBCLC svetovalka za dojenje in članica La leche league Slovenija.

Doječe matere iščejo nasvete, pogovor in pomoč tudi v (spletni) skupnosti. Deluje več podpornih skupin, ena izmed njih, Dojiva se, v soboto pripravlja festival z istoimenskim naslovom, med drugim v Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju in Ravnah na Koroškem. Fotografija je z lanskega festivala v Slovenski Bistrici. /Foto: Severina Špindler
Doječe matere iščejo nasvete, pogovor in pomoč tudi v (spletni) skupnosti. Deluje več podpornih skupin, ena izmed njih, Dojiva se, v soboto pripravlja festival z istoimenskim naslovom, med drugim v Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju in Ravnah na Koroškem. Fotografija je z lanskega festivala v Slovenski Bistrici. /Foto: Severina Špindler

Tudi v Mariboru so posamezne nosečnice in mame zaznale, kako pomembna je zanje skupnost žensk z izkušnjami materinstva in dojenja. Pred skoraj desetletjem je svetovalka za dojenje in doula Marina P. Frangež ustanovila podporno skupino Dojiva se in istoimenski festival. Zgodil se bo to soboto (6. avgusta) tudi v domačem Mariboru. Tam bo tudi svetovalka za dojenje, doula in inštruktorica masaže in joge za dojenčke Renata Kocbek Mikložič, ki se zaveda, da je ena največjih pomanjkljivosti podpore pri dojenju v porodnišnicah omejitev v času in da je zelo pomembna celostna obravnava težav pri dojenju. Izpostavlja, da sta skupina in festival pomembna podpora:« Takšna skupina, takšna podporna družina in festival so odličen prostor, da mama najde, kar potrebuje, da se pomiri s svojimi dvomi, da se počuti bolj mirno. Njene skrbi so lahko fiziološke, lahko so psihične ali čustvene narave. Lahko gre za težave pri dojenju, pri pristavljanju, za ranjenene bradavice, za to, da otrok ne pridobiva teže. Tudi zaradi tega delamo festival, da širimo zavedanje, da je pomoč na voljo in da je le treba poseči po njej.«

Festival bo tokrat organiziran devetič, v 15-ih krajih po Sloveniji, v mestnih parkih v Mariboru, Ljubljani, Celju, na Ptuju, v Sežani, v Cerknem in Cerknici, na Ravnah na Koroškem, v Škofji Loki, Brežicah, Kranju, Murski Soboti, Vrhniki, Ajdovščini in Trebnjem. Trajal bo od 9-ih do 12ih, povsod se bo mogoče pogovoriti s svetovalkami za dojenje, doulami, inštruktoricami masaže in joge za dojenčke, pripravili pa so tudi poseben vodnik.