Sredi februarja se je začela že devetnajsta preventivna akcija 40 dni brez alkohola. Pripravlja jo Slovenska Karitas s pridruženimi partnerji, tudi RTVSLO, z njo pa želijo opozoriti na vpliv čezmernega uživanja alkohola na odnose, na (ne)varnost v prometu in na nasilje in bolezni, ki jih povzroča. Odziv na povabilo k 40-dnevni odpovedi je znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. Med njimi so še posebej ranljivi otroci in mladostniki.

Mednarodni teden otrok alkoholikov smo že tretjič zaznamovali tudi v Sloveniji. Kampanjo ozaveščanja vodi Društvo za pomoč otrokom alkoholikov NACOA Slovenija kot del mednarodne mreže organizacij NACOA. Opozarjajo, da so otroci prvi, ki trpijo zaradi alkoholizma v družini, in obenem zadnji, ki prejmejo pomoč. Te okoliščine lahko prinesejo dolgotrajne posledice, omilimo jih lahko z ozaveščanjem o problematiki in virih pomoči. Predsednica Nacoe Slovenija Sonja Gerič Bevec:« Moramo govoriti o tem, eden osnovnih problemov alkoholizma je tišina, je sram. Ko odvzamemo sram in stigmo, ko alkoholizem detabuiziramo, šele takrat lahko začnemo zdraviti.«

Tihe in glasne žrtve alkoholizma

Pogovornega omizja v Murski Soboti o problematiki otrok alkoholikov se je udeležilo veliko predstavnikov različnih ustanov, tudi šol. Mario Šilec je bil do pred kratkim socialni delavec v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov v murskosoboškem zdravstvenem domu; pravi, da mladi govorijo o težavah, vendar jih tudi doživljajo kot običajni del družinske dinamike. Lilijana Fajdiga, svetovalna delavka na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča, je izpostavila skrajna profila mladih, ki živijo v družini, kjer čezmerno pijejo:« Imamo pretirano pridne, tihe, zelo motivirane dijake in učence, pri katerih stežka zaslutiš, da gre za težave. Ti dijaki prikrivajo družinsko sramoto. Po drugi strani pa nekateri dijaki kričijo po pomoči z različnimi vedenji, s prestopništvom, izostajanjem od pouka, samopoškodovanjem, uživanjem drog in alkohola. Do njih pridem v svetovalni službi prej kot do tistih tihih, mirnih in zelo vključenih. Tisti, ki vpijejo, priznajo, da je doma težava z alkoholom in da je njihovo življenje tudi prepleteno z nasiljem.«

Sogovornica preseneti z odgovorom, da mladi pogosto poiščejo pomoč in da si želijo spremembe v družini, pomoč in nasvet pa poiščejo tudi za prijatelje. Kot svetovalna delavka je zadovoljna s strokovno podporo v Centrih za krepitev zdravja v Murski Soboti in Ljutomeru, pletejo tudi močno mrežo s psihologi, a je težava v predolgih čakalnih dobah.

Pomembnost varne osebe

Približno 70 odstotkov odraslih otrok alkoholikov je prepričanih, da so uspešno prikrivali alkoholizem staršev pred okolico, stroka pa poudarja, da s stigmatiziranjem alkoholika prenašamo zaznamovanost na celotno družino. Poleg strokovne pomoči poudarjajo vlogo posameznikov. Že ena varna oseba lahko spremeni otrokovo življenje. Karmen Henigsman, psihologinja v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki deluje v preventivnih programih na področju alkohola, izpostavlja pomen varne osebe v otrokovem življenju: »Zavedati se moramo, da ti otroci v družinah dobijo občutek, da ne smejo govoriti o tem, kar se dogaja doma, ker občutijo lojalnost do staršev. Kadar spregovorijo o alkoholizmu v družini, občutijo toliko večjo krivdo; prvič zato, ker niso bili lojalni do staršev, drugič pa zato, ker odraščajo v družini, ki je drugačna od drugih.«

Žiga Kastelic je kot otrok in mladostnik nosil veliko breme alkoholizma obeh staršev in drugih težkih družinskih okoliščin. Pomagal si je tako, da je s staršema še pred njuno smrtjo preživel čim več kakovostnega skupnega časa, da bi ustvaril tudi dobre spomine. Napisal je knjigo z naslovom Ti, v moji krvi. Pravi, da so mu različne ustanove in ljudje ponujali pomoč, ki jo je načeloma odklanjal, tudi zaradi sramu. V njihovi družini zaradi alkohola ni bilo nasilja, pravi in doda:« Ko bo otrok zaslišal rušenje ideje, ki jo ima o starših, o junaku, o mami, kakršna bi morala biti, se bo zaklenil vase in bo na strani staršev ter ne bo dojel, da vse to ni v redu.«

Poimenovati s pravim imenom

Predsednica društva za pomoč otrokom alkoholikov, slovenskega programa mednarodne mreže za pomoč otrokom alkoholikov NACOA Sonja Gerič Bevec pravi, da je bilo zanjo olajšanje, ko je našla spletno te organizacije, četudi je bila ta v angleščini. Najpomembneje ji je bilo, da so jo v okoliščinah, v katerih je živela, poimenovali s pravim imenom, kot otroka alkoholikov: »...in da bi mi nudili informacije, ki bi mi, če bi jih prebrala kot otrok, zagotovo pomagale. To je bila osnovna motivacija, ki nas je pripeljala do naše organizacije. Da bi mi na neki spletni strani povedali, kaj lahko naredim, da bi se počutila bolje. Morda tvoj oče zaradi tega ne bo nehal piti, bo pa tvoje življenje lažje, da boš pa morda imela manj dolgoročnih posledic.«

TUKAJ lahko poslušate prispevek v celoti.