Od 8. marca, mednarodnega dneva žensk, poteka drugi feministični filmski festival FeFi, ki postavlja v ospredje ženske zgodbe in ustvarjalke. Pripravlja ga Društvo za razvoj filmske kulture Maribor, poimenovali so ga po sveti Genovefi, ki je med drugim zavetnica zdravja oči, saj festival gleda in vidi ter daje prednost ženskemu pogledu. Dogaja se na spletu, trajal bo do vključno nedelje.

Jana Burger iz Društva za razvoj filmske kulture Maribor pravi, da je festival edinstven pri nas, tudi zato so že lani, k pripravi njegove prve izdaje, pristopili zelo entuziastično. Tudi letos osvežujejo spomin na znano, kritično preizprašujejo obstoječe in predstavljajo posebno.
V sklop Retro so uvrstili prvi slovenski celovečerec, ki ga je režirala ženska – Varuh meje Maje Weiss. Jana Burger:«Letos mineva dvajset let, odkar je bil ta film prvič predvajan. V sekciji Zdaj! pa se usmerjamo predvsem v neke aktualne stvari. Letos smo se odličli za tri dokumetarne filme, ki govorijo o Istanbulski konvenciji. To se nam je zdelo posebej aktualno, saj je bila letos v Sloveniji končno sprejeta in to srčno pozdravljamo. »

Skupni imenovalec filmov v sekciji Zdaj! Samo ja pomeni ja je preizpraševanje patriarhalnih družbenih vzorcev in nasilja nad ženskami, tudi in predvsem spolnega, na ogled sta dve nemški produkciji – Ne pomeni ne, feministično zakonodajno gledališče in Primer spolne zlorabe ter slovenski dokumentarec Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić.

V sklopu Frišno pa predstavljajo Rožavsko filmsko komuno, ki od leta 2015 deluje v Siriji:«Ima tudi mednarodno podporo, gre pa za to, da je v Siriji zelo težko snemati filme, sploh v javnem prostoru, kaj šele da to počne ženska. V avtonomni regiji Rožava so se zbrali navdušenci in predvsem filmske navdušenke. Film želijo uporabiti kot medij, ki govori o dogodkih v Rožavi, predvsem izpostavljajo lokalne zgodbe, pogled na življenje žensk«, razloži Jana Burger.
Njihovi filmi so na ogled predvsem na alternativnih festivalih, na mariborskega so uvrstili tri, z naslovom Dom, Moje ime je na kamnu in Kobane.

Stalnica so filmi festivala Grrl Haus Cinema, ki pravzaprav ni festival ampak nabor mednarodnih kratkih filmov in videov žensk, spolno nebinarnih in transspolnih ustvarjalcev in ustvarjalk.

Organizatorji si v prihodnje želijo festivalskih doživetij v kinodvorani, zaradi negotovih covidnih razmer in pomanjkanja denarja pa so filmi letos ponovno – sicer brezplačno – dostopni le na festivalski spletni strani (https://fefi.si/) oziroma na tam objavljenih povezavah. Kljub temu upajo na podporo širšega občinstva; to je mogoče izraziti z donacijio v višini pet evrov, kolikor stane vstopnica za kino.